Nekateri pisatelji si ne delajo načrtov, začnejo pisati in nadaljujejo ter se pustijo voditi svojim junakom. Zelo dobro, pa vendar ta način ni za novince v pisanju. 

Priročna vaja je vaja iz pisanja pravljic. 

Zelo preprost skelet pravljice ima naslednji format*: 

1. Nekoč v davnem času … (opiše osnovni nastavek) 
2. Vsak dan … (opiše pogoje na začetku zgodbe) 
3. Nekega dne … (opiše, kako vpliva majhna sprememba na vsakdanji potek, sprožilni, zasnutni moment) 
4. Zaradi tega … (opiše prvi konflikt, ki požene zgodbo) 
5. Zaradi tega … (opiše prvo reakcijo junaka) 
6. Nadaljevanje … (opiše osnovni konflikt in stopnjevanje razvoja, kako vpliva dogodek na junaka, kako se odziva in kako se bori in kako postaja zanj situacija vedno slabša in slabša) 
7. Najvišja točka (vrh) konflikt, ko … (opiše trenutek resnice, ko so stvari na tej točki, ko za junaka ni več vrnitve in usodno determinira zgodbo) 
8. Vse do zaključka … (opiše razrešitev konflikta) 
9. Od takrat naprej … (opiše novo stanje – kaj se je spremenilo? V pravljicah je nov status quo – živeli so srečno do konca svojih dni). 
10. In nauk je … (opiše temo; nauk je bolj značilen za basen)