Živio!

Nekaj pa že moramo razčistiti, medtem ko pišemo. Ponovila bom besede, ki jih je uporabil Stephen King v knjigi On Writing. 

Pisce lahko razvrstimo v piramidno strukturo, ki na splošno velja za vsa področja talentiranih in kreativnih ljudi. Na začetku, na dnu piramide, so slabi pisci in teh je največ. Nad njimi je manjša, še vedno pa velika skupina ljudi, ki so kompetentni pisci in imajo dobro razvito veščino pisanja. Tu bi se našli uslužbenci lokalnih časopisov in bralci poezije. Naslednja raven je najmanjša in opredeljuje ljudi, ki so zelo dobri pisci. Nad njimi pa so geniji, kot je Shakespeare, Faulkner, Yeats, Shaw, Eudora Weltys, obdarjeni s posebnim darom, ki preizkušajo našo sposobnost razumevanja. 

Stephen King pravi, da se sam približuje dvema tezama. Prva je ta, da je dobro pisanje sestavljeno iz obvladovanja osnov, s pravim orodjem (besedišče, slovnica, stilni elementi), druga teza pa je ta, da je mogoče, da lahko slab pisec postane dober in dostojen pisatelj. Prav tako je mogoče, da iz dobrega pisatelja postane velik pisatelj, a z veliko trdega dela in velike predanosti. Tu bi dodala, da je potrebno še nekaj sreče, da se odkrije velik pisatelj. 

Nekateri pravijo, da “butelj ostane vedno butelj”, drugi pa, da je velik del literarne kritike le ohranjanje kastnega sistema, ki je star kot intelektualni snobizem, ki ga literarna kritika skrbno neguje. 

Kaj vam je bolj všeč? Kateremu mišljenju se boste predali?