Živio!
Srečno, zdravo, veselo in ustvarjalno novo leto!
Na današnji dan se je rodila Svetlana Makarovič. Zanjo pravijo, da je kontroverzna umetnica zaradi njene neposrednosti in kritičnosti. Je pesnica, pisateljica in šansonjerka, braniteljica tistih v manjšini, neizprosna kritičarka danih družbenih in političnih razmer ter ustvarjalka nekaterih najlepših slovenskih otroških pravljic.
V svoji liriki tematizira zlo in se tankočutno podaja v najgloblje bivanjske stiske, erotične vzgibe in pojave zla. Njeno poezijo, med najbolj znane zbirke sodijo Somrak, Pelin žena, Vojskin čas in Tisti čas, zaznamujejo slogovne in doživljajske prvine iz ljudskega mitskega sveta, s katerimi ustvarja baladno ozračje. Napisala je tudi gledališke in lutkovne igre ter pravljice, med najbolj priljubljenimi pa so Kosovirja na leteči žici, Pekarna Mišmaš in Sapramiška.
Ljubi oranžno, rdečo, srebrno, zlato. In cigansko glasbo. Z njo pleše v mislih in jo obožuje, ker je strastna in ustvarjalno nestrpna.*
Pišite z veseljem 🙂
Izštevanka
(ljudska)
Rdeče češnje rada jem,
črne pa še rajši,
v šolo tudi rada grem,
vsako leto rajši.
Tu nam prostor dajte,
za naše mlade dame,
kukavca na sred sedi,
in se z nami veseli.
Potem pa pride sončece,
za našo drobno srčece,
ti si lepa, ti si lepa,
ti si pa najlepša.
Odštevanka
(Svetlana Makarovič)
Rdeče češnje rada jem,
črne pa še rajši,
rada grem s poti ljudem,
vsako leto rajši,
so na pragu stali,
češnje preštevali:
te so moje, te so tvoje, te so pa njegove.
Rada gledam rdeči mak,
pa črnega še rajši,
rada imam temo in mrak,
vsako leto rajši,
so na pragu stali,
življenja preštevali:
ta so moja, ta so tvoja, ta so pa njegova.
Rada pojem pesmice,
psujem pa še rajši,
rada tudi kar molčim,
vsako leto rajši,
so na pragu stali,
mrliče preštevali:
ti so moji, ti so tvoji, ti so pa njegovi.
Analiza pesmi Odštevanka
Ohranja ritem ljudske izštevanke, stare vrednote pa zruši in nas postavi v sodobni svet odtujenosti, zavisti in izgubljenih moralnih vrednot. Prenova miselnosti je nakazana že z naslovom, ki namesto igrive izštevanke postane odštevanka, ne kot igra, ampak gre do trpkega konca, do niča, do smrti, ali pa morda do poudarka na odvzemanju. Pri tem pa ohranja lahkoten ritem ljudske pesmi, ki grozo le še stopnjuje in pravzaprav parodira lahkotnost sporočila ljudskega besedila.
V prvi kitici izpoveduje občutenje sodobne družbe, odtujitev in odmik od pogoltnosti in materialnega posedovanja, sodobno naravnane zmaterializirane družbe, v drugi to občutenje stopnjuje z občutji razočaranja, mrakobnosti in popolno razvrednotenostjo človekovega življenja, saj gre le še za posedovanje, tretja pa razočaranje izrazi z jezo in odmikom. Lirski subjekt se zavestno odmakne od pohlepa in brezčutnosti ljudi, vendar ne beži v svetlobo in smeh, ampak v trpko osamo in izločenost. Pesmica je grenka kritika zlaganih družbenih vrednot današnjega časa, beg od zmaterializiranosti v lastni svet čiste vesti in upora za ceno odmaknjenosti in razočaranja.
Metafore:
- odtujenost: rada grem s poti ljudem
- osamljenost: v nasprotju: oni, jaz
- brezčutnost ljudi: so mrliče preštevali
- razočaranje: rada tudi kar molčim
- upor: psujem pa še rajši
pesimizem: izražen je s stopnjevanjem odmika, z verzi vsako leto rajši**
* http://www.delo.si/clanek/77225
** http://gradiva.txt.si/slovenscina/slovenscina-za-gimnazije-srednje-sole/4-letnik/4-letnik/sodobno-slovensko-pesnistvo-2/odstevanka/interpretacija-pesmi/interpretacija-pesmi/, november 2014
Tema dneva:
Napišite izštevanko v prozi.
Kaj je pa zdaj to? Najbolje je, da eksperimentirate 🙂
Ne veš kako začeti?
Preberi uvodno objavo
Za vsak dan nova tema
Dnevnik za pisanje Na idejo za kreiranje dnevnih vaj sem pomislila ob premišljevanju, kako popestriti delavnice kreativnega pisanja in na kakšen način sprostiti domišljijo in morebitne blokade, ki jih imajo pri pisanju začetniki. Predvsem sem
