Pišimo od noter navzven. Kaj to pomeni? Vprašajte se: “Kaj bi naredil, če bi bil lik v takšnih okoliščinah?” 

Pisci so improvizatorji in igrajo vloge vseh svojih likov: moške, ženske, otroke, pošasti … V domišljiji igramo vloge likov in mu prenesemo svoja iskrena čustva. Ko ustvarimo delo, ki nas gane, bomo ganili tudi občinstvo. 

V svojih čustvih zaznamo človeški odziv in si zamislimo že naslednjo akcijo in se vprašajmo naslednje: Kaj je temu nasprotno? 

Izstopimo iz lika, da odpremo vrzel med pričakovanim dejanjem in rezultatom. Duh ustvarjanja je duh protislovja (to smo že večkrat poudarili), ki vodi proti neznani resničnosti. Poiščimo tisto skrito, nepričakovano resnico. 

Pri ustvarjanju smo kreatorji lastnega prostora. Poznamo svoje like, njihove misli, telesa, čustva, odnose in svet, v katerem živi. S tem odpiramo vrzeli med pričakovanjem in rezultatom. 

Ko ugotovimo reakcijo, se ponovno vrnimo v misli glavnega lika in se spet vprašamo: “Kaj bi storil, če bi bil ta lik v novih okoliščinah? Zopet se nahajamo v akciji, spet izstopimo in se vprašajmo: “In kaj je temu nasprotno?” 

Pri pisanju so pomembne akcije, kot njegova izhodna vrednost pa reakcije!