“Yesterday I was clever, so I wanted to change the world. Today I am wise, so I am changing myself.”
- Rumi
Gledam fotki. Lepo te je videti nasmejanega. Na sliki je zadovoljen človek. (Poglej me!)
Moja vedrina se je prenesla vate, lepo.
Razmišljal si o meni?
Koga si pričakoval? Kaj si dobil?
Nisem intelektualka, ne debatiram rada o tem, kaj je kdo rekel, zakaj … in kako, ne ovijam preprostosti v čigumi tujk … Bolj me zanima telesna govorica ob tem, kaj ljudje povedo … Raje opazujem ljudi, kot pa poslušam. Ne berem veliko. Tudi časopisov ne. Ne gledam televizije. Nočem gledati, kako živijo drugi, raje sama živim.
Raje, kot o umetnosti se pogovarjam o praktičnih stvareh, recimo, kako se kaj odlično skuha, ali kako super je, če daš obleko, na katero je kanilo bučno ali drugo olje, sončiti in madeži izginejo …
Rada hodim v gozd, pravzaprav tudi v gore, planine (ampak ne hodim veliko), obožujem morje, rada obiskujem vrtove, arboretume … Ljubim drevje, cvetje. Barve, oblike, vonje …
Kaj me razveseli? Veliko stvari. Ogromno. Če se mi kdo bežno nasmeje na ulici, če mi kdo pomaha, če me kdo pohvali (hrepenim po pohvali) … Če je pisano, barvito …
Že zelo dolgo si želim medvedka. (Ja, smej se!) Ampak, pride kakšen dan, ko sem žalostna, ko se solze kar ulijejo (okoli polne lune vedno) in takrat potrebujem bližino. V takih trenutkih pokličem ljudi, ki so mi blizu in se pogovarjam, da mi je potem bolje, da se pomiri bolečina, duša. Večkrat sem že gledala medvedke … Če bi imela medvedka, morda belega, takšnega, ki se smeji, mehkega, luštnih oči, velikega, kot so novorojenčki … Ja, mehak, mehak, strašno mehak medvedek bi moral to biti, da bi se, ko sem sama s skrbmi ponoči stisnila k njemu. Otročje? Ženska, mama treh otrok, si želi medvedka. Bi mi ti lahko to željo izpolnil ti?
Rada bi, da ga izbereš tako, kot se potrudiš pri karticah. Naj bo gol. In mehek. In svetle barve.
V mehkem primežu medvedke.
Sweety boš pozabil enaindvajseti julij?
Razmišljal boš o pomladi in rasti,
ko se bo ginko splazil enaindvajsetega maja v zelenkasto srajčko.
Lovil boš srečen rumene, plesne liste enaindvajsetega oktobra
in čutil med prsti ljubezen in mehki primež medvedke.
Kljub vsem naporom ohranjam veselje.
Franjo Frančič