Razstava nosi ime Ilustracije Aljoša Križ Erika Gregorič Martina Ljubič Vanja Čibej, ker povezuje štiri ilustratorke, ki jim je skupna ljubezen do umetnosti in ustvarjalnosti. Vse štiri so ženskega spola in vse so Izolanke. Dolgo se med sabo poznajo in so dejavne v več izolskih društvih, najdlje pa v LKD Mari o net.te in KD VNL. 

Da bi zajele bistvo razstave, so avtorice razmišljale, kako bi sploh poimenovale skupno razstavo. Kajti, kakor so si v nekaterih pogledih podobne, tako so si različne v slogih upodobljenih ilustracij.
Tudi njihov proces ustvarjanja je enak – tradicionalen in klasičen način. Začetni korak dela je skoraj vedno neko besedilo, razmišljanje o njem in igranje z domišljijo, nato skiciranje ter kot zadnje – končna izdelava. Vse štiri so zavezane, vsaj trenutno, ročni izdelavi ilustracij. Cena za tako delo pa je počasnost – veliko dela in tveganje, da se nekatere slike zavržejo, kljub porabljenim uram.

Tako so ideje za naslov padale ena za drugo, na koncu so prevladali naslednji naslovi: Počasnost in analognost v ilustraciji, Štirikotnik slik izolskih ilustratork, Poživitveni odmerek z ilustracijami, Beseda v sliki štirih ustvarjalk … in še in še.

Prevladal je naslov, izdelan digitalno in kot slika. Zajema pa: Besede in sliko, besede pa so sestavljene iz minimalističnega glavnega naslova Ilustracije ter imen ustvarjalk.

Nekatere izbrane ilustracije so namenjene otrokom, mladostnikom, nekatere so tudi za odrasle. Izdelane so z različnimi tehnikami – risba, kolaž, grafika in z različnimi materiali – svinčnik, čopič, barvni svinčnik, akvarel, flomaster …

Vse ilustracije so le delček vsega, kar bi lahko posameznica razstavila in vse so del neke daljše zgodbe. Morda je prav v tem ves čar razstave. V majhnem obmorskem mestu se skriva veliko ljudi, ki radi ustvarjajo in ki dobivajo navdih v naravi in njeni povezanosti z rastlinami in živalmi ter v sožitju odnosov med ljudmi. Ne smemo pozabiti na njihov umik od sveta in samoto, ki jo potrebujejo, medtem ko ustvarjajo. Med njimi so prav gotovo vse štiri ilustratorke – različne in samosvoje v dojemanju sveta pri lastnem izražanju. 

ALJOŠA KRIŽ 
Zase pravi, da je Primorka in večino življenja preživlja v Izoli. Življenjsko se ukvarja z različnimi zvrstmi umetnosti: slikarstvom, lutkarstvom, pisanjem poezije in krajše proze, dramaturgijo in režijo. Vse od ustanovitve je v društvu Mari o net.te, kjer organizira kulturne dogodke za širitev in ohranjanje kulture, dediščine in okolja.
Zelo blizu ji je humor, telesna aktivnost v naravi in lepi, kvalitetni ter pošteni medčloveški odnosi.
Tokrat razstavlja delčke predstav kamišibaj gledališča, ki je zelo preprosta, a kljub temu zelo močna izrazna oblika vsega dela v umetnosti, ki ga je delala. Razstava jo združuje s soustvarjalkami; druženja, skupni projekti, podpora in dopolnjevanje so smisel našega bivanja in kvalitete življenja ustvarjalcev. 

ERIKA GREGORIČ – ARTI REIKA
Pod imenom Arti Reika se skriva svet ilustracij izolanke Erike Gregorič, magistrice italijanskega jezika in Kosovelove nagrajenke Univerze na Primorskem za izjemne dosežke pri pripravi magistrskega dela. Erika riše v tradicionalni tehniki in s tradicionalnimi orodji v japonskem manga slogu, s katerimi se že vrsto let predstavlja z njimi tako na samostojnih kot skupinskih razstavah na obali in umetniških sejmih. Naslikane tematike so večinoma fantazijske, fantazijski junaki, fantazijski kontekst, stripovske zgodbe, ilustracije pa ji služijo tudi pri ročno izdelanih zvezkih, beležkah, knjižnih kazalkah … 

MARTINA LJUBIČ
Študirala je likovno pedagogiko v Ljubljani, svojo ljubezen do ilustracije pa je izpopolnjevala pri različnih priznanih ilustratorjih v Italiji in Franciji.
Poleg knjižne ilustracije jo fascinira gledališče kamišibaj, ki jo vidi kot nadgradnjo klasične ilustracije. Z njim se aktivno ukvarja zadnjih 5 let.
Samostojno je razstavljala v Izoli, Kopru, Ljubljani, Domžalah, Parizu, Barbizonu, Berlinu.

VANJA ČIBEJ 
Je članica izolskih društev KD VNL in LKD Mari o net.te. Preko obeh društev uresničuje in sprošča svojo strast do pisanja, slikanja in ilustriranja. Je urednica za literaturo v spletnem časopisu SPLETNI ČAS, piše pesmi in prozo za odrasle in za otroke, vodi tudi delavnice za kreativno pisanje.
Ob srečanju s kamišibaj gledališčem, je sklenila, da se bo tudi sama preizkusila v ilustriranju. Postavila si je izziv – vaje iz risanja in vaje z akvareli. Svoje znanje gradi s pomočjo članic društev, najbolj pa preko YouTuba, Pinteresta in Instagrama, ki razkrivajo delo in male skrivnosti odličnih ustvarjalcev.