Odločevalci so se odločili, da bodo v imenu varčevanja  radijskim programom Radia Slovenija skrajšali peruti. Vsem zaposlenim, ki ga z ljubeznijo in predanostjo ustvarjajo. Nam, ki vse njihove-naše programe in vsebine zvesto  spremljamo, poslušamo, z njimi živimo, bi zategnili pas. Vsebine okrnili ali ukinili, zmanjšali število zaposlenih … in tako prihranili. NE, NE BODO, ker ne dovolimo, ker Radio je NAŠ, pripada in pritiče NAM  in RADIJCEM. Vsem junakom in glasnikom kulture, znanosti, umetnosti, kritičnega mišljenja, svobode govora, resnice, pravice in vsega, kar je dobro in lepo, vsega, kar nam je sveto in kar je naš vsakdanji svet. Ne, ne bodo, ker to ne bi bilo varčevanje, temveč velika izguba. Ta se ne meri s cekini, temveč z razumom in srcem. Mar so odločevalci pozabili, da smo mi odločili, da bodo odločali, pa ne v svojem, temveč v našem imenu, v imenu ljudstva, ne v svojem in zase. Mogoče pa se jim kar hitro spet utegne pripetiti, da bomo mi odločali o njih in o tem, kako in v imenu koga odločati in varčevati s čim in pri čem. Če odločevalci ne vedo, kaj so in kaj pomenijo mediji za posamično in skupno, vobče dobro, kakšna je njihova vloga in pomen v družbi, njihovo plemenito poslanstvo in nesebično srčno delo, ne morejo in ne smejo soditi o tem. Ker ” Le čevlje sodi naj Kopitar. ” Tako kot nekoč, tudi danes. Dobička se ne da privarčevati na plečih ljudi, na račun vrednot, razuma, duše in srca, ker lažje je stradati kruh, kot se hraniti z norostjo in zmoto, zablodo. Vsem novinarjem, radijcem, televizijcem, vsem zaposlenim kličemo, z vami smo na vaši-naši strani! Srečno na poti, samo naprej, nikoli nazaj.