JEŽ JAKOB JE DNEVE PREŽIVLJAL PO JEŽEVO SEVEDA. PODNEVI JE RAJE SPAL, SAJ MU NI BIL KAJ PRIDA VŠEČ VES GLASNI, GOZDNI ŽIVŽAV.

OTROCI, ČE STE SE VSAJ ENKRAT SPREHODILI SKOZI KAKŠEN GOZD, POTEM STE ZAGOTOVO IMELI OČI IN UŠESA NA PECLJIH, SAJ SE V GOZDOVIH PRAV VEDNO DOGAJA EN KUP ŽIVALSKIH DOGODIVŠČIN.

NO, NAŠ JEŽ JAKOB, SE JE SICER ZELO LEPO RAZUMEL Z VSEMI GOZDNIMI PREBIVALCI. POLJSKA MIŠKA, KI JE DOMOVALA PRI HRASTU ZA OVINKOM, MU JE VEDNO PRINESLA HRUŠKO. LISICA BREZ ENEGA BRKA MU JE VEDNO POKAZALA NAJBISTREJŠI DEL GOZDNEGA POTOČKA. PA KOS, KI JE IZGUBIL SVOJE ČRNO PERO. TA JE BIL RES PRIJAZEN. VEČKRAT JE NAŠEMU JEŽU PRINAŠAL VEJICE, DA SI JIH JE LE TA LAHKO NASTILJAL V SVOJ BRLOG.

A VENDAR JE NAŠ JEŽ JAKOB PODNEVI NAJRAJE IMEL SVOJ MIR.

RAD JE SICER POSLUŠAL PREDIRNO PTIČJE PETJE, AMPAK ČE JE BILO LE TO PREGLASNO, MU JE POTEM ŠE CELI DAN ŽVIŽGALO V OKROGLIH UŠESCIH.

ZELO RAD JE OPAZOVAL ZAJCE, KI SO BREZ STRAHU SKAKLJALI OKROG ŠIPKOVIH GRMIČKOV IN PREVRAČALI KOZOLCE V SENCI VISOKIH DREVES. ČE JIH JE LE ZA TRENUTEK PREVEČ GLEDAL, JE POSTAL HUDO OTOŽEN, SAJ S SVOJIMI KRATKIMI NOŽICAMI HITRIM ZAJČKOM NI BIL KOS. LE KDO NEKI BI LAHKO SLEDIL URNIM ŽIVALCAM?

JEŽ JAKOB JE ZELO RAD OVOHAL CVETICE IN DIŠEČE, RDEČE GOZDNE JAGODE. OH, TE JAGODE. LE TE SO GA VEDNO TAKO PREMAMILE, DA SE JIH JE LOTIL Z VOLČJO LAKOTO. IN VESTE, KAKO JE VIDETI TAKA LAKOTA? TAKO STRAŠNO, DA JE NAŠEGA JEŽA JAKOBA OD VSEH POSMUKANIH JAGOD ŠE CEL TEDEN ČUDNO ZVIJALO V OKROGLEM TREBUHU.

NI PA JEŽ JAKOB VEDEL, ALI IMA RAD SONCE.

JA, SONCE, TISTA HUDO ŽAREČA NEKAKO SKORAJ OKROGLA, VČASIH RES PRIJETNO RUMENA ZADEVA.  VČASIH MU JE BILO RES PRIJETNO, KO GA JE PRIJETNO, TOPLO SONCE GRELO OD BODIC PA VSE DO KONIČASTEGA SMRČKA. AMPAK KADARKOLI SE JE JEŽ JAKOB ZAZRL V PROSTRANO NEBO, DA BI SE ŠE MALO POGREL POD TOPLIMI ŽARKI, GA JE V OČEH ZASKELELO IN NEKAJ TRENUTKOV NI VIDEL NIČESAR VEČ. PRAV NIČ! POTEM PA JE GLASNO ZAJEL SAPO IN ŠE GLASNEJE TAKO MOČNO KIHNIL, DA MU JE NEKOČ BODICE PREMAKNILO. SEVEDA TO NI BILO RES, A JEŽU JAKOBU SE JE ŽE TAKO ZDELO.

NO IN POTEM JE KIHAL. IN KIHAL. ENKRAT IN DVAKRAT, PA ŠE TRETJIČ!

A, SI PREDSTAVLJATE, KAKO SE POČUTI KIHAJOČI JEŽ? ZDELO SE MU JE, DA JE VSAKA BODICA NA NJEGOVEM TELESU KIHNILA ŠE ENKRAT. IN JEŽEK JAKOB BI VAM POVEDAL, DA TO NI PRAV NIČ PRIJETNO.

IN RAVNO DANES SE JE JEŽ JAKOB ODLOČIL, DA BO PRIŠEL TEJ ZADEVI O SONCU KONČNO DO DNA. ENKRAT ZA VSELEJ BO UGOTOVIL, ALI MU JE TA SLEPEČA KROGLA, KI BOŽA IN ŽGEČKA S SVOJIMI RUMENIMI LOVKAMI, VŠEČ ALI NE.

PREVIDNO JE POKUKAL IZ SVOJE UDOBNE VOTLINE POD PRELEPO STARO LIPO IN AAAAHA!! ŽE JE VIDEL PRVI RUMENI SNOP, KI SE JE PLAZIL MED PODRASTJEM KOT GOZDNA, JARA KAČA.

JEŽEK JAKOB SE JE PREVIDNO ODPRAVIL IN RAJE GLEDAL V SNOP NA TLEH, KOT DA BI TAKOJ POGLEDAL V NEBO. S SVOJIMI ČVRSTIMI NOŽICAMI JE TEKAL MED ZELENJEM IN POSTAJALO JE VSE SKUPAJ VEDNO BOLJ RUMENO. ZDAJ JE BILO SONCE RES ŽE VISOKO NA NEBU IN JEŽEK JAKOB JE PRISPEL NA OBROBJE GOZDA, KJER SE JE ŽE ZAČELO DOMOVANJE ČLOVEKA.

JEŽKU JAKOBU JE POSTAJALO ZELO TOPLO. PRIJALO MU JE SONCE, KI GA JE BOŽALO. TAKO ZELO MU JE PRIJALO, DA SE JE SPOZABIL IN SE JE VESELO IN ZADOVOLJNO OZRL V PRELEPO NEBO IN OOOOOOJOOOOOOOJJJJJ!!!

AAAAAČČČČČČIIIIIIIIIIIIIIIIH SE JE ZASLIŠALO! PA ŠE ENKRAT! IN NATO ŠE TRIKRAT!!! JEŽEK JAKOB JE PRHAL IN SMRKAL IN V TRENUTKU SE JE ODLOČIL, DA MU SONCE PA RES NI NITI MALO VŠEČ. SAM PRI SEBI JE RAZGLABLJAL, ČEŠ, LE KOMU BI SPLOH LAHKO BILO VŠEČ HODITI V RUMENI, ZLATI SVETLOBI, ČE PA POTEM KIHAŠ, PA ŠE SLEP SI. NO, SAJ SLEP NISI ZA VEDNO. AMPAK NEKAJ TRENUTKOV PA LE!

JEŽEK JAKOB JE BIL KAR MALO HUD IN SE JE ODLOČIL, DA SE BO RAJE VRNIL V SVOJ DOMEK PRI LIPI IN SE BO ŠE NAPREJ DRŽAL REDA VSEH JEŽEV IN SE ODPRAVLJAL NA SPREHODE PONOČI. 

RAVNO SE JE OBRNIL, PA GA JE ZASRBELO IN SE JE POSKUSIL POPRASKATI ZA LEVIM UŠESOM.  ČAKAJ, ČAKAJ, KAJ PA JE ZDAJ TO?? DEBELO JE POGLEDAL! PRAV ZRAVEN NJEGA SE JE NEKDO RAVNO TAKO KOT ON! ZA LEVIM UŠESOM!! JEŽEK JAKOB JE DEBELO POGLEDAL IN OBMIROVAL. TUDI PRIŠLEK JE OBSTAL. ZDAJ JE BIL JEŽ JAKOB RES ZMEDEN. ŠE ENKRAT SE JE POPRASKAL. TOKRAT ZA DESNIM UŠESOM. IN POGLEJ GA ZLOMKA!!! PRIŠLEK JE STORIL ENAKO!!!

AMPAK, KAKO VENDAR JE TO MOGOČE?? JEŽ JAKOB JE OBSTAL. TOKRAT RES ČISTO PRI MIRU. PRIŠLEKA SI JE DOBRO OGLEDAL.

NEKAJ JE BILO NAMREČ NAROBE. HM. JEŽEK JAKOB JE POZNAL ČISTO VSE GOZDNE ŽIVALI. TUDI LJUDI JE ŽE SREČAL. NEKOČ JE SREČAL DEKLICO, KI JE PRIŠLA IZ TISTEGA KRAJA, KI MU LJUDJE PRAVIJO MESTO. PRINESLA MU JE POSODO Z NEKAJ HRANE. NAJBRŽ JE TAKRAT NAŠ JEŽ JAKOB TUDI DOBIL SVOJE IME. A, TO JE ŽE DRUGA ZGODBA. O NJEJ KDAJ DRUGIČ

TALE PRIŠLEK PA NI BIL PODOBEN NIČEMUR, KAR JE JEŽ JAKOB ŽE SREČAL V SVOJEM BODIČASTEM ŽIVLJENJU.

KO JE MALO BOLJE IZTEGNIL GLAVO, DA BI BOLJE VIDEL, JE HITRO ODSKOČIL, SAJ JE PRIŠLEK PONOVNO NAREDIL ČISTO ENAKO!!!

AMPAK JEŽ JAKOB, SI JE PA LE USPEL ČUDNEGA OBISKOVALCA BOLJE OGLEDATI. TUHTAL JE IN TUHTAL IN VEDNO BOLJ SE MU JE ZDELO, DA JE PA TAKO ŽIVALICO ŽE NEKJE SREČAL.

ZDAJ SE MU JE POSVETILO. OBISKOVALEC JE BILO PODOBEN… NJEMU !! JEŽU JAKOBU!! SICER JE RES BIL HUDO, TEMNOSIVE BARVE, AMPAK IMEL JE PA LE ŠTIRI ČVRSTE NOŽICE, KONIČASTI NOSEK, PA BODICE, AMPAAAAK… NEKAJ JE LE BILO NAROBE!!! RES JE BIL ZELO SIV. SIV, SKORAJ ČRN. KO PA SE GA JE JEŽ JAKOB ŽELEL DOTAKNITI S SVOJIM HUDOMUŠNIM NOSKOM, STA SE S PRIŠLEKOM ZALETELA!! AMPAK KAKO??? JEŽEK JAKOB SPLOH NI NIČESAR OBČUTIL. NI GA BOLELO, NI GA ZA ZASRBELO. NI OBČUTIL NOSKA OD ČUDNEGA OBISKOVALCA!

ZDAJ JE BIL JEŽ JAKOB ŽE RES ZELO ZBEGAN!

NENADOMA SE JE OD NEKOD ZASLIŠALO KORAKE. TE KORAKE JE JEŽ JAKOB DOBRO POZNAL. TO SO BILI LJUDJE. SPOMNIL SE JE, DA VČASIH MIMO GOZDNIH POTI PRINESE ŽIVAHNE ŠOLARJE. NIČ GA NI BILO STRAH, NITI V VARNI KLOBČIČ SE NI ZVIL. LE GLEDAL JE V SVOJEGA PRIŠLEKA OB NJEM IN POČAKAL, ČE BO KDO OD HECNIH LJUDI PUSTIL KJE KAK KOS JABOLKA.

POTEM PA JE JEŽ JAKOB SLIŠAL GLASNO SMEJANJE. PREVIDNO SE JE OBRNIL IN POGLEDAL K OTROKOM.

LE KAJ NEKI POČNEJO? AMPAK, KAKO JE TO MOGOČE?!? JEŽ JAKOB NI MOGEL VERJETI SVOJIM OČEM! “SAJ TO NI MOGOČE JE TUHTAL SAM PRI SEBI.”

TRIJE OTROCI SO SE RAZPOSAJENO LOVILI PO SONČNI JASI, AMPAK… OB VSAKEM OTROKU JE BIL ŠE NEKDO! ČISTO VSAK OTROK, JE OB SEBI IMEL OBISKOVALCA,KI JE BIL OTROKU ČISTO PODOBEN. PRAV VSAKA POSTAVA JE BILA TEMNA , SKORAJ ČRNA IN PREMIKALA SE JE ČISTO ENAKO KOT OTROK OB NJEJ!! LE KAJ NEKI JE TO. JEŽ JAKOB JE GLEDAL OTROKE, GLEDAL PRIŠLEK, GLEDAL JE SVOJEGA OBISKOVALCA, KO SE MU JE ŽE RAHLO VRTELO, PA JE NENADOMA ZASLIŠAL VRISKANJE.

DOBRO JE NAŠPIČIL SVOJA OKROGLA UŠESCA, IN PRISLUHNIL.

SLIŠAL JE LE ČLOVEŠKO VRISKANJE : “POGLEJ SENCO, POGLEJ SENCOOO!!”

“SENCA?”

AHAAA, TAKO TOREJ. SEDAJ SE JE JEŽU JAKOBU POSVETILU. TEMU SE TOREJ REČE SENCA.

TAKRAT JE IZZA DREVESA POKUKAL ŠE NEKDO. BILA JE UČITELJICA. JA, NAŠ JEŽ JAKOB NI BIL POSEBEN KAR TAKO. OGROMNO STVARI JE ZNAL IN PREPOZNAL JE TUDI UČITELJICO. 

UČITELJICA JE NA TAK, SONČEN DAN PRIPELJALA SVOJE UČENCE V PRELEPI GOZD, SAJ JE VEDELA, DA SE BODO OTROCI TU OGROMNO NAUČILI.

TOPLO SE JE NASMEHNILA IN REKLA : “ TOREJ OTROCI, A SO VAM VŠEČ SENCE??” OTROCI SO SEVEDA ZAVRISKALI OD NAVDUŠENJA. JEŽ JAKOB PA JE MIRNO ČAKAL IN ŠE KAR NAPREJ POSLUŠAL.

UČITELJICA JE ZAPLOSKALA, DA JE UMIRILA OTROKE IN REKLA : NO, NAJ VAM POVEM NEKAJ O SENCAH.” 

“KO JE SONCE NA NEBU, NJEGOVA SVETLOBA SE ŠIRI IN POTUJE V ČISTO VSE SMERI. KO PA NALETI NA NEKAJ NA SVOJI POT IN NE MORE SKOZI, TAKRAT NASTANE SENCA. VI OTROCI, IMATE SVOJE SENCE, KER SONČNI ŽARKI PADAJO NA VAŠA RAZIGRANA TELESA, SE ODBIJEJO IN SE USTVARJAJO SENCE.

OTROCI SO NAVDUŠENO ZAPLOSKALI IN SE ZNOVA POGNALI PO JASI.

NEKDO TAM SKRIT V VISOKI TRAVI, PA JE BIL DANES MALO VAŽEN. NEKOMU JE SONCE POSTALO ZEELO VŠEČ.

JEŽ JAKOB JE NAMREČ DANES SPOZNAL, DA, ČE SONCE NA NEBU SIJE, TAKRAT NI PAČ NIKOLI SAM.