ČE PREBEREŠ ME DO KONCA, ČAKAJO TE NOVA VRATA.
Strašna Buba je stara že na milijone let, morda celo milijarde. Nihče ne pozna njene prave starosti, in tudi sama jih je že zdavnaj pozabila šteti. Pravzaprav je njena starost nikoli ni preveč zanimala. Buba je buba, vedno enaka in zelo kosmata. Ima tudi nekaj kapric, ena izmed njih je, da neznansko rada nosi barvite nogavice, medtem ko čevljev, še manj pa copat, ne mara. Prav tako se rada skriva. Lahko bi rekli, da je izmuzljiva Buba, saj se tako spretno skriva. Odrasli je nikoli ne vidijo, medtem ko jo otroci za kratek čas zagledajo, predvsem takrat, ko so veseli in radostno razpoloženi, pa tudi ko so prestrašeni, žalostni ali bolni. In kar je najpomembneje – Buba sploh ni tako strašna, kot se na prvi pogled zdi.
Buba rešuje vrt
Buba je opazila, da je knjižničarka žalostna. Zapustila je knjižnične prostore in odšla na vrt.
S svojimi krilatimi črtastimi nogami ji je sledila na vrt, kjer je opazila, da je vrt prekrit z oblački žalosti. Rože so se uklanjale in trava je bila povešena.
“Zakaj si žalostna?” jo je Buba vprašala.
Knjižničarka ji je povedala, da je izgubila veselje do dela in da se je želela povezati z naravo, da bi ponovno našla svojo notranjo radost. Buba je začela pripovedovati o čudovitih zgodbah, povezanih z naravo. O rožah, ki so se prebudile ob prvih žarkih sonca, o metuljih, ki so plesali med cvetlicami in o petju ptic. Medtem ko sta raziskovali vrt, je knjižničarka pozabila na svojo žalost. Celo nasmehnila se je Bubi.
Vrt, ki je bil prej zamišljen in žalosten, se je začel napolnjevati s čarobno energijo. Rože so dvignile glave, trava je postala bolj zelena, in v zraku se je širil čudovit vonj cvetja, ko so drevesa začela peti. (Aha, na vrtu so rasla drevesa, ki pojejo?!) Kmalu so se petju pridružile tudi rože in trava in … tudi Buba.”
Knjižničarka je bila Bubi hvaležna in ji rekla: ‘Hvala, Buba, da si mi pomagala najti izgubljeno veselje. Zdaj se bom lahko z novim zagonom vrnila k svojemu delu v knjižnici.’
Buba se je nasmehnila, nekajkrat pomahala s svojimi prevelikimi nogavicami ter odhitela nazaj v knjižnico. Medtem ko se je skrila v najbolj skriti del kotička v knjižnici, se ji je zazdelo, da je slišala knjižničarko, kako si mrmra pesmico tudi ona.
članek pripravila: Vanja ČIbej
Pravljični svet v Mestni knjižnici Izola oživi vsak torek ob 17. uri.
Namen pravljičnih uric je, da otrokom omogočimo prve prijetne izkušnje s potovanjem v svet pravljic, se z njimi pogovarjamo o zgodbicah in jim damo priložnost, da pravljico podoživijo. Pravljici sledi ustvarjalna delavnica. V čudoviti svet pravljic so vabljeni otroci od 4. leta starosti.
Ure pravljic potekajo v PRAVLJIČNI SOBI MESTNE KNJIŽNICE IZOLA
od oktobra do konca aprila.
Hiša tisočerih vrat
Vstopi v skrivnostni svet
Deli z drugimi
Naroči pravljico
Frido Bosagen, Kačja roža
