Kdo ali kaj (si … )?
Sem drugačna, sem posebna, unikatna. Kot je vsak. Torej nisem izjema.
SEM!
Odprta, iskrena, neveljavna (invaliden = neveljaven), zaljubljena v življenje … imam kar štiri ljubimce (mojega Maurota, Čukca, Ferrarija, Turkiza in Mir-Rim-a ter Belega konjička). Evo, celo 5 jih imam! Ljubimcev. Tudi prav, kajne? Raje kot nobenega. Sem škorpijonka, ki pičim, tudi za ceno svojega življenja. Ljubim življenje, rada imam ljudi, naravo, svoje mucke. Skratka. ŽIVIM!
Koga ali česa (se veselim …)?
Veselim se vsega. Veselim se vsakega trenutka. In tudi živim za trenutek, ki že v naslednjem trenutku postane nov trenutek. To me osmišlja. ŽIVETI ZA TRENUTEK. Ni važen prejšnji trenutek, tudi naslednji ne, pomemben je TA TRENUTEK.
Komu ali čemu (se smejim, se čudim … )?
Smejim se vsemu smešnemu, vsemu bednemu, vsemu sranju … – ki ga ni malo. Torej se veliko smejim. Pa tudi jočem kar pogosto. Bodisi od sreče in veselja, od žalosti ali kar tako. Ni me sram pokazati svojih čustev, ni me sram jokati. Ne oziram se na druge. Zasmejem se, ko mi je smešno, odkrito in neprisiljeno. Sproščeno in drugače. Ker sem invalidka, neveljavna.
Koga ali kaj (vidim, delam, ustvarjam … )?
Vidim v dušo človeka. Pred mano težko skriješ svojo pravo nrav. Prej ali slej te razkrinkam. In največkrat se ne zmotim o človeku. Moja intuicija je dobra. Moja naivnost pa tudi. In dobrota, in so-čutenje. Včasih že na meji »okusnega«. A tako pač je.
Delam vse, kar me veseli. Pišem, kvačkam, kofetkam, berem, se smejim in jočem … so-ustvarjam svet. S svojimi kreacijami pa kakršnekoli pač so.
O kom ali o čem (govorim, sanjam, razmišljam … )?
To pa ostaja moja SKRIVNOST. Vprašaš lahko, briga pa te prav NIČ ne!
S kom ali s čim (s/z … )?
Z vsakim, ki si to zasluži, ki je vreden mojega spoštovanja. Tudi z drugače mislečimi. Ker le tako ni enolično, dolgočasno. Je razburljivo. Je adrenalinsko. Rabim adrenalin. Rabim izzive. Rabim doživetja.
NAJ ŽIVI ŽIVLJENJE!
… v objemu mojega Maurota … ležerno s Turkizom … »boleče« s Ferrarijem … poskočno na Belem konjičku … adrenalinsko z mojim MIR-RIM-om
DOST’ ‘MAM tega PORTRETA.
OSTI JAREJ! NAMASTE! CARPE DIEM!
Več o Zarji Trkman
Zarja Trkman je pomembna članica ekipe Spletnega časa, ki se nam je pridružila praktično že na samem začetku. S svojim značilnim slogom reportažnega pisanja pokriva kulturne in druge dogodke, še posebej na Goriškem. Vsi njeni članki so razvidni v rubriki ‘Vse eno’. Njena predanost delu in prostovoljnim dejavnostim jo uvršča med aktivne državljane, ki se odzivajo na različne civilne pobude in pomagajo ljudem, kolikor je le mogoče. Zarja se zavzema za pravice manjših in zato ranljivejših skupin, posebej invalidov, ter pogumno opozarja na nepravilnosti s pomočjo odprtih pisem, ki jih naslovi na tiste, za katere meni, da so kršili njene pravice.
Ključna je tudi pri ustvarjanju rubrike ‘Pismo samemu sebi’, kjer se pojavlja s številnimi prispevki. Zarja je znana po svojem pogumu in drznosti, ki ju pokaže tudi v trenutkih, ko drugim primanjkuje volje ali poguma. Njeni prispevki so dragoceni del Spletnega časa, saj vedno prinesejo svež pogled in skoraj neomajno odločnost.
Zarja je tudi pisateljica. Napisala in izdala je dve knjigi. Prvo z naslovom ISKRENA, v kateri, kakor pravi sama, odraža svoje občutke ob dogodkih, ki so ji prišli na pot in o ljudeh, ki so od oktobra 2015 do 2017 vstopili v njeno življenje. Pri tem je tako iskrena, včasih tako zelo, da kar boli. V drugi knjigi, s prav tako pomenljivim naslovom, DOŽIVETA, nadaljuje “svojo pot”. Tokrat v obliki potopisnega romana, kjer preko dnevniških zapisov opisuje svojo trimesečno pustolovščino okoli sveta na veliki križarki. Vsa njena besedila so zelo neposredna, iskrena, zelo tekoče berljiva, a včasih tudi ne, kot bi hotela, da razmislimo o tem, kar je napisala. Njene najbolj izrazite lastnosti, tako jih sama vidim, so pogum, plemenitost, svojstvenost in izjemnost. Zelo sem vesela, da sva se “trknili” druga ob drugo. Zarjo spoštujem kot človeka, kot osebno prijateljico, občudujem njeno moč, drznost in pogum, pa tudi kot pisateljico, ki ubira svojo samosvojo pot.
Odlomek iz leposlovnega potopisa lahko preberete na povezavi: DOŽIVETA, odlomek iz kratkega romana, ki je še v nastajanju, pa na povezavi: RAZGALJENA in o kateri pravi, da bo nekakšna knjiga v knjigi.
V imenu Kulturnega društva VNL se Zarji iskreno zahvaljujemo za dolgoletno sodelovanje, v svojem osebnem imenu pa še posebej, ker je tako privlačno obogatila moje življenje.
Vanja Čibej, urednica za literaturo pri SČ
♥
