Blu, Lili in Ana so sedeli na mehki travi, medtem ko so sončni žarki nežno segrevali njihova ramena. Vetrič je nežno pihal, listje dreves nad njimi pa je šumelo kot skrivnostna pesem, ki jo je prinesel iz daljnih svetov. Vsi trije so imeli svoje sanje – sanje, ki so bile tako žive, da jih niso mogli pozabiti.

Blu je dvignil pogled k nebu, kjer je sonce počasi zahajalo, in rekel: »Včeraj sem sanjal o ogromnih modrih metuljih. Peljali so me skozi mavrične gore, kjer je vse cvetelo. Ampak potem je prišel nekdo… bil je čuden, toda prijazen. Mislim, da mi je želel nekaj povedati.«

Lili ga je gledala z iskrivimi očmi. »Jaz pa sem sanjala o velikem morju. Bilo je neskončno in globoko. Tam sem srečala modro želvo, ki mi je povedala, da me bo peljala na potovanje v skrivni svet. Ne vem, kje je bil ta svet, a ko sem se zbudila, sem čutila, kot da sem bila tam zares.«

Ana je strmela v tla, rahlo dvignila pogled in tiho rekla: »Jaz pa sem se pogovarjala z želvami. Povedale so mi, da moram nekatere stvari obdržati zase, kot da so skrivne… kot Kazumi pravi. Ampak še vedno ne vem, ali naj to povem vama.«

»Kazumi? Kdo je Kazumi?« je vprašal Blu.

»Ne vem čisto. Je nekdo, ki ga vidim v sanjah, in vedno mi da nasvet ali pa me vodi skozi svet sanj,« je razložila Ana in v tistem trenutku so se na nebu pojavile prve zvezde.

Ravno, ko je Blu hotel nekaj reči, se je okoli njih začela spreminjati pokrajina. Trava pod njihovimi nogami je postala mehka kot oblaki, zrak okoli njih je bil napolnjen z rahlim šepetom in svetloba je zasvetila v različnih barvah.

Pred njimi se je pojavil Kazumi – visok, elegantno oblečen v svilnat kimon z lebdečimi simboli, ki so sijali v svetlo modri in srebrni barvi. Njegovi oči so bile modre kot morje, in na njegovem zapestju je rahlo nihala modra želva.

»Dobrodošli nazaj v svet sanj,« je mirno rekel Kazumi, nasmehnil se jim je in pokimal v znak pozdrava. »Vsak izmed vas nosi v sebi nekaj posebnega. Danes bomo skupaj raziskovali nove skrivnosti, ki vam bodo pomagale razumeti vaše sanje… in sebe.«

Blu je široko odprl oči. »Je to tisti svet, o katerem si govorila, Lili? In Ana, je to Kazumi?«

Ana je pokimala. »Da, to je on. Mislim, da bomo tokrat skupaj odkrili nekaj posebnega.«