Blu je stal tik za Kazumijem in opazoval svet, ki je bil pred njimi. Bil je neverjeten – nebo je bilo globoko modro, kot da je narisano s tisočerimi čopiči, in vse okoli njih je sijalo v mehkih, sanjskih barvah. Kazumi se je obrnil k njemu in rekel: »Blu, danes boš ti tisti, ki bo raziskal svojo pot. Kaj te najbolj zanima?«

Blu je bil nekoliko zmeden, a hkrati navdušen. Vedel je, da so sanje lahko nepredvidljive, a z njimi je vedno prišel občutek svobode. Pogledal je Kazumija in rekel: »Želim vedeti, kdo je bil tisti prijazen tujec v mojih sanjah. Želim ga spet srečati.«

Kazumi se je nasmehnil in s svojo roko rahlo pomignil v daljavo. »Pojdi. Njegova energija je še vedno tukaj, čakajoč, da ga odkriješ.«

Blu se je odpravil po poti, ki se je pred njim raztezala kot nežno valovita mavrica. Pod nogami je čutil mehak dotik tal, ki so se zdela kot oblaki, in okoli njega so lebdeli mali modri metulji, ki jih je videl že prej v svojih sanjah. Njihova krila so se svetlikala, in vsakič, ko so z njimi zamahnili, je Blu slišal rahlo pesem vetra.

»Blu,« je zaslišal glas, ki je prišel od nekod iz višine.

Blu je dvignil pogled in pred njim se je pojavil tisti prijazni tujec, obdan z mavričnimi barvami. Bil je visok, elegantno oblečen v dolgo oblačilo, ki je nežno plapolalo okoli njega. Njegov obraz je bil skrivnosten, a prijazen. Tujec se je nasmehnil in rekel: »Blu, vrnil si se. Kaj želiš izvedeti?«

Blu je pogumno stopil bližje. »Kdo si? Zakaj si bil v mojih sanjah?«

Tujec je počasi pokimal in odgovoril: »Sem tisti, ki te vodi skozi tvoje sanje. Moje ime ni pomembno, ker sem vedno tukaj, kadar me potrebuješ. Pomagam ti razumeti stvari, ki jih še ne razumeš. Tvoj svet je poln barv, zvokov in občutkov, ki jih moraš šele odkriti. Sanje so pot, ki te bo vodila do teh spoznanj.«

Blu je za trenutek pomislil in nato vprašal: »In kaj naj naredim s temi sanjami? Kako naj vem, kaj je resnično in kaj ne?«

Tujec se je nasmehnil. »Vse je resnično, Blu. Vse, kar doživiš, ima svoj pomen. Sanje so le način, kako lahko vidiš svet iz drugačne perspektive. Nauči se poslušati svoje srce in zaupati svojim občutkom. Ko boš to razumel, boš vedel, kaj je resnično zate.«

Blu je občutil toplo svetlobo v sebi, kot da bi razumel nekaj, kar je prej le slutil. »Hvala,« je rekel tiho, nato pa pogledal proti Kazumiju, ki ga je čakal na koncu poti.

Kazumi ga je z nasmeškom opazoval. »Zdaj veš. Vse, kar si doživel, ti pomaga rasti. Vse je del tebe.«