Ko prebiramo fantazijske zgodbe ali gledamo filme, je vselej v središču dogajanja boj za oblast, junakov boj, da bi opravil pomembno nalogo, boj med dobrim in zlim, boj za prisvojitev ozemlja, boj za pravico, boj proti tiranom, boj za povrnitev svobode in miru. Redkokdaj pa je v ospredje postavljena ljubezenska zgodba. Če odmislimo sago o Somraku, ki je izrazit romantičen, sodoben in mitološki fantasy, o katerem bomo razmišljali naslednjič, moramo poudariti, da ljubezenske zgodbe niso glavna tema fantazijskih romanov. Epska fantazija, na primer Igra prestolov, ne bo vključevala veliko elementov romantičnega fantasyja.
Elementi ljubezni in romantike se pojavljajo v ozadju ali se razvijejo šele na koncu po predhodnih pokazateljih, da je med junakoma nekaj kemije, kar lahko zasledimo v mitološkem sodobnem Percy Jackson, v visoki fantaziji Gospodarja prstanov, v Hobitu med škratom Kilijem in vilinko Tauriel. Kljub temu, pa fantazijska književnost pozna tudi žanr romantični fantasy. Najbrž ste sedaj vsi pomislili »Kako romantičen fantasy, ko pa je še nekaj vrstic nazaj pisalo, da ni ljubezenskih in romantičnih zgodb?« Čarobnost je v tem, da ko govorimo o romantičnem fantasyju, imamo v mislih fantazijske zgodbe, kjer je glavni junak in heroj nihče drug kot ženska, največkrat zelo mlada, še večkrat celo najstnica. V grobem lahko rečemo, da ta vrti kolesje zgodbe, je neustrašna in bojevita, ter nikakor ne potrebuje podpore moških herojev, da bi jo branili, saj je močna, samostojna in samozavestna. Če se pojavi v vlogi princese, bo uporniška, ne bo dvorna dama, ampak bojevnica, ki se bo urila v uporabi orožja in ga bo spretno tudi vihtela. V zgodbi bo delovala in se borila sama, ker pa gre za romantični fantasy, se bo prepletala tudi strastna ljubezenska zgodba.
Če se bolje poglobimo, pa ugotovimo, da so te zgodbe veliko bolj kompleksne, kot delujejo iz prejšnjega odstavka. Junakinje niso le postavljene v vlogo »fajterke«. Da pridejo do tega, se jim mora zgoditi nekaj pomembnega, sprožiti se mora mehanizem, ki jih potisne v to. Sedaj pa pomislite na zgodbe, ki ste jih brali ali videli v filmu, kjer nastopa bojevita ženska junakinja, pa četudi ni fantazijskega žanra. Najbrž vam bo blizu Electra, sodobni mitološki Podzemlje, Stekleni prestol, sodobni Razcepljeni z nekaj elementi znanstvene fantastike, in Igre lakote. Junakinjam je skupna izguba doma, družine ali položaja v družbi iz takšnih ali drugačnih razlogov, zato je sprejeta v novo družbo, od doma pa je v velikih primerih primorana zbežati. V fantazijskih zgodbah bo vzrok povezan z njeno družino ali močjo, ki jo le ta ima in junakinja sama z njo ni seznanjena. Sovražnik ji bo družino ubil, zavzel dom, na primer grad, oblast, status in čarobno moč. Junakinja se bo zatekla na varno, sprejeta bo v novi družbi, se nanjo navadila in se trmasto ter vztrajno urila, da si povrne dom in uniči sovražnika. V novi skupini bo razvijala socialne, globoke prijateljske odnose, svojo skrito, največkrat magično in bojevniško moč, in seveda ljubezen. Ta se razvije ravno med junakinjo in glavnim junakom, ki ji pomaga pri urjenju in jo spodbuja ter tudi sam poseduje magične in bojevniške spretnosti, vendar v bistveno manjši meri kot jih ima junakinja, kar se izkaže tekom zgodbe.
Magija se v teh zgodbah pojavlja kot nežen element in je običajno prirojena, v nasprotju z drugimi žanri fantazije, kjer je večkrat tudi dodeljena, pridobljena in naučena. Njena moč je načeloma nežna, vsekakor ne zastrašujoča. Seveda obstajajo izjeme, ko junakinja toliko razvije svojo prirojeno magijo in moč, da ji lahko brez zadržkov rečemo, da je res zastrašujoča. Poleg naštetih lastnosti so značilne še močna intuicija s strani junakov, empatija, moč vstopanja v misli ali sanje drugega junaka. Ko se junakinja izuri, je močnejša od svojega učitelja in skupaj se podata na pot, da junakinji povrneta življenje. Na tej poti odkrijeta, da sta edina, ki lahko rešita nastali zaplet in povrneta izgubo glavne junakinje ravno zaradi njune moči, medsebojnega zaupanja in učenja drug od drugega. Junaka tekom zgodbe razvijeta svojo osebnost. Junakinja postane še bolj neodvisna in močna, junak pa se nauči, kako ji stati ob strani, pri čemer, poudarjam, junakinja ni povsem odvisna od njega. Ker gre za ljubezensko razmerje, bodo zgodbe vsebovale tudi elemente in podobe, ki bodo prikazovale seks med junakoma, vendar bo ta izražen posredno.
Romantični fantasy se pojavlja v prepletu z ostalimi žanri in od njih je odvisno, v kolikšni meri bo zgodba dinamična, napeta ali umirjena. Če se bo prepletala z žanrom visoke fantazije, bo pravljična, junaki se bodo razvijali in krepili vezi, bo umirjena in zasanjana, vendar napeta v kočljivih trenutkih. Tukaj lahko dodamo tudi mitološki fantasy. Če bo zgodba slonela na stebrih žanra sword in sourcey (meč in čarovnija), pa bomo priča bolj dinamičnim odnosom, večji bojevitosti in manjšemu poudarku na odnose. V takih primerih bo nasilje bolj izraženo in podrobneje opisano.
Erika Gregorič
