M kot morje, Klavdija KIA Zbičajnik Plevnik

M KOT MORJE (HAIBUN) 

 

nikoli ni tiho v prostrani hiši prvobitnega življenja 
na uho si prisloni veliko školjko bleščečega odtisa dovoljenih sanj 
pretaka se zvesto kot življenje – neutrudno in nenehno zadovoljno šumi 
nemirno solzno morje v skledi najlepšega dela sveta 
sipki pesek med prsti meri čas v sekundah steklene prizme 
povečevalno steklo lovi luske rib in delfinove plavuti 
jadrnice vseh barv hlastajo za vetrom v svoja napeta jadra 
lovke hobotnice tipljejo nežno po morskem dnu 
koralni grebeni se krešejo v drobnih mozaikih življenja 
ko si naredila prvi zamah v čarobni svet morja – te je prevzelo 
ko si naredila drugi zamah – se je vse spojilo v trajno ljubezen 
in vsakič znova upaš – da ni zadnjič – da slovesa ne bo 
a nekoč se boš moral prirasti ob skalo samotnega otoka popoln in cel 
in takrat boš morje – saj vendarle ne obstaja – kar morje ne more – če si morje 

dolgi valovi 
na vratu utrip žile 
vnema za zamah 

 

Klavdija KIA Zbičajnik Plevnik

***

Pesem „M kot morje (haibun)“ avtorice Klavdije Kie Zbičajnik Plevnik je lirično prozno-poetično besedilo, ki spada v žanr haibun – japonsko navdihnjene literarne oblike, ki združuje prozno refleksijo z zaključno haiku pesmijo.

V tej pesmi se prepletajo intimna kontemplacija o morju kot arhetipskem prostoru življenja, spomina in vračanja ter subtilna občutja povezanosti z naravo, telesom in preteklostjo. Morje nastopa kot življenjski element in hkrati zrcalo čustev, saj se v njem izražajo tako osuplost nad lepoto kot neizrekljiva slutnja minljivosti.

Pesem znotraj Črkologije lahko uvrstimo pod črko Mmorje kot motiv, beseda in metafora – znotraj žanra sodobne poetične proze z elementi japonske forme, zlasti primerne za bralce, ki cenijo meditativno poezijo z globoko simboliko.

📍 Rubrika: Črkologija
Besedilo: Spletni čas
🗓️ Maj 2025

Deli z drugimi

Meta

Žanr: haibun
Haibun je hibridna literarna oblika, ki združuje poetično prozo in haiku. Izvira iz Japonske in je značilna za reflektivna besedila, ki pogosto povezujejo naravo, potovanje in osebna doživetja. V sodobni poeziji se haibun uporablja za ustvarjanje nežnih prehodov med pripovedjo in trenutkom – ujetim v obliki kratke pesmi.