Nula
Brez tebe sem nič.
Brez mene si nič.
Brez ogledala sva nič.
Nula, nulorum!
Vanja Čibej
N — Nula
Žanr: Eksistencialistična miniatura / poetična aforizem / pesniški fragment
Uvod:
V pesmi Nula nas avtorica z minimalističnim, skoraj matematičnim izrazom popelje v razmislek o odnosih, vzajemnosti in pogojih obstoja. Besede so odmerjene natančno kot formule, a učinek je čustven in filozofsko nabit. Pesem razpira vprašanja o lastni identiteti v navezavi na drugega – ali smo brez odseva, brez drugega, le prazna projekcija? In ali obstajamo, če nas nihče ne vidi, ne potrdi?
Opis:
S kratko pesniško formo, ki bi jo lahko označili kot “aforistični haiku v prostem verzu”, se Nula poigrava z ničto točko odnosa – kjer je ljubezen, prisotnost ali celo ogledalo tisto, kar omogoča obstoj. Zaključni verz “Nula, nulorum!”, z latinskim pridihom, deluje kot igriv, a obenem resnoben ekvivalent himni ničle, praznine, ki lahko pomeni izbris ali nov začetek.
Ilustracija:
Avtorica: ChatGPT (digitalna ilustracija po konceptu pesmi)
Digitalna ilustracija spremlja pesem Nula in raziskuje koncept bivanja kot odvisnost od drugega. Osrednji simbol je razprta, skoraj organska ničla – lebdeča oblika med dvema človeškima silhuetama, ki se nikoli zares ne dotakneta, a se zrcalita v praznini med njima. Svetloba je pridušena, barve hladne in introspektivne: sinje modre, pepelnato sive in zlate sledi tam, kjer bi lahko obstajala bližina.
Zadnji verz pesmi – Nula, nulorum! – ilustracija bere kot molk in kot urok hkrati: ničla vseh ničel. V tem tihem prostoru brez odseva, brez ogledala, človek ni samo sam – človek je neizrečen. In vendar prav to spoznanje odpira prostor za refleksijo: kdo smo brez drugega?
📍 Rubrika: Črkologija – Jaz in čas
✍ Besedilo: Spletni čas
🗓️ Maj 2025
***
Deli z drugimi
👉Žanr: Eksistencialistična miniatura / poetična aforizem / pesniški fragment
