Ilustracija je zasnovana v sodobnem, stiliziranem grafičnem jeziku, kjer dominirajo simboli ujetosti in dvoumnosti. V središču stoji človeška figura, ujeta v trenutku mirovanja – a ni jasno, ali stoji znotraj ali zunaj strukture, ki jo obdaja. Ta struktura, mreža ali rešetkasta kletka, se razteza po ozadju in okoli figure, pri čemer natančna lokacija osebe glede na rešetke ostaja nejasna, kar poudarja negotovost, značilno za pesem.

Figura je pokončna, ni sključena – njena drža ne razkriva očitne vdanosti ali upora, ampak prej zadržano stanje zavedanja: suženjstvo kot nekaj, kar obstaja, a ni nujno fizično izraženo. Nad mrežo lebdi simbol verige – razmaknjene, morda delno pretrgane – kar namiguje na možnost spremembe, morda celo revolucije, kot omenjeno v pesmi.

Barve so umirjene, z modrimi in sivimi toni, kar ustvarja občutek ujetosti, tišine, notranjega boja. Kompozicija odpira vprašanje: ali smo ujeti znotraj družbenih struktur ali se nanje le naslanjamo? Kdo ima moč, da jih prečka?