Klavdija KIA Zbičajnik Plevnik
DIVJI PETELIN
Lisasto pogorje sanjaš,
ko srepo zreš v lastno perje.
Med raztrošenimi iglicami rdečega bora,
obstoj si usedaš v zimsko tišino.
Dvigaš glavo tja pod Peco,
kraljevsko sam na presvetlini,
s hrepenenjem borovnice upa,
na podrasti trpek sneg jo obteži.
Izvirno petje tih upor razlega,
saj vsak nemir kot da te onemi.
Mi čuvaš stari gozd pred vdori
modro – zelen si samec temo izkriči.
***
Pesem Divji petelin nas popelje v gorsko tišino, kjer se med borovimi iglicami in zimskim snegom razkriva podoba samotnega in ponosnega gozdnega čuvaja. V slikovitih prizorih se prepletajo naravni motivi, simbolika kraljevskega dostojanstva in tih upor divjine. Avtorica z nežnim, a hkrati močnim jezikom zgradi most med naravnim svetom in notranjo človeško izkušnjo.
Žanr
Lirična naravoslovna poezija z elementi simbolizma in personifikacije narave.
📍 Rubrika: Klavdijina črkologija
✍ Besedilo: Klavdija KIA Zbičajnik Plevnik in Spletni čas
🗓️ Avgust 2025
Deli z drugimi
Žanr: Lirična naravoslovna poezija
