Klavdija KIA Zbičajnik Plevnik
Jesen
kostanjeve ježice zvrhoma nasute
poplesujejo kot čebele nad cveti
v podolgovati pleteni košari iz šib
bakrene barve se razlijejo po gozdu
jesenski veter usklajeno pleše
z odpadlim listjem za nežen nadih
na strmem pobočju zgodnje sonce
močno ožari črničevje in vresje
iz globokih misli skoči veverica
otroško nagajivo in neulovljivo
pomaha s košatim repom
nato barvno potko prelije tišina
mravljišče ne želi izgubiti kraljice
ves svet potrebuje zasluženi počitek
zadnje lastovke se vračajo na jug
***
Jesen
V tej pesmi Klavdija KIA Zbičajnik Plevnik z občutljivim očesom opazuje jesen v njeni polnosti – od bogatih odtenkov kostanjevih ježic in bakrenega gozda do drobnih premikov življenja, kot so skoki veverice in selitev lastovk. Verzno tkivo prepleta občutek zorenja, počasnega umika in priprave narave na počitek. Pesem spada v žanr lirične naravoslovne poezije, ki z introspektivnim tonom beleži lepoto in ritem letnih časov.
📍 Rubrika: Klavdijina črkologija
✍ Besedilo: Klavdija KIA Zbičajnik Plevnik in Spletni čas
🗓️ Avgust 2025
Deli z drugimi
Žanr: Lirična naravoslovna poezija
