Marica Androjna 
PoPOTovanja

Potovanje nas pelje po mnogih poteh,
po naši lepi Sloveniji, v vseh smereh. 

Od vzhoda do zahoda, od severa do juga,
z Gorenjske na Dolenjsko, od Prekmurja do morja. 

Peljala me pot je s sončne Dolenjske,
saj treba se je bilo osamosvojiti.

Ob Krki, čez Gorjance, kjer Trdinove 
Bajke in povesti še žive, do Bele krajine. 

Tam steljniki, bele noše in breze šume,
prijazni ljudje delajo, srečno žive.

Ob Lahinji je Črnomelj lepo mesto, 
reka zelena tiho ovija ga zvesto. 

V belo Ljubljano, me pot potem je peljala,
v šolo in službo, poklic tajnice sem si izbrala. 

A, tudi v tujino, na jug v Atene, v Grčijo,
tam oljke, mandarine, rožiči … zorijo.  

Najlepše sonce tam sije, modro morje šumi,
ladje v daljavi…, dopust lepo se preživi. 

Jeseni pa na Rako, kjer grozdje zori,
v rodnem kraju, spomin na mladost živi. 

A, rek pravi: »Povsod je lepo, najlepše doma.«,
a naj pot me še kam daleč, daleč… pelja. 

Ljubljana, januar 2025

S pesmijo – akrostihom sem sodelovala na 10. Natečaju Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine v poklon pisatelju Janezu Trdini.