IZBA (HAIBUN)

 sonce se je na tešče nežno z iztegnjenim jezikom lomilo skozi okno 
lesena polkna v barvi akvamarina so narahlo škripala od ugodja 
jutro je dišalo po svežini morja – še včeraj se je izlilo do zadnje kaplje 
vsa preteklost se je ujela v toploti izbe – prepolna je vsakovrstne osebne šare 
kakor za koga si je mislila – ko je s pogledom objemala vsak predmet posebej 
stara z debelimi nanosi barv ozaljšana slika je bila prav posrečena 
avtorja je kar videla – kako dodaja še malo barve in znova malo izziva svet 
vaza v kotu na posebej oblikovani mizi z izrezljanimi nogami se je bohotila 
sončnice v njej so bila obrnjene v vse smeri po sobi tistega poletnega dne 
koliko veselja prinese v prostor ta čudoviti cvet – napojen od žarkov sonca 
ogledalo z debelo zlato obrobo se je poigravalo z njeno polnokrvno silhueto 
lovilci sanj so poplesavali kot nežne balerine tik pred začetkom nastopa 
stene v toplih tonih in s posebnimi vzorci so rahlo ječale od ugodja ujemanja 
v debelem žametnem naslonjalu so delčki prahu pod vidno svetlobo 
za vedno spremenili sliko v fotografijo brezčasja neke obmorske izbe 

rob vroče stene 
odtis prsta na barvni 
fotografiji 

   Klavdija KIA Zbičajnik Plevnik