Živio!
Hroščki, klišeji in sentimentalnost
Včasih se nam v besedilo prikradejo drobne nerodnosti, ki pa so z gledišča bralca moteče. Tovrstne napake nas lahko stanejo bralca. Klišeji, kot so na primer: Srce mi krvavi, ali pa Iz te moke ne bo kruha in druge splošno znane resnice, so v umetniškem besedilu nezaželene, razen v izjemnih primerih, ko pisatelj zavestno krši “pravilo”, ko na primer želi kaj poudariti ali pa pripeti karakterju v zgodbi določeno lastnost.
Sentimentalnost se v naše besedilo prikrade skrivoma in z nekritičnim branjem jo z lahkoto spregledamo, a bralec je ne!
Razumeti moramo razliko med sentimentalnostjo in sentimentom, ki je čustvo in vzpodbudi občutenje pripovedi. Sentimentalnost, morda samopomilovanje, je pretirana čustvenost in deluje ponarejeno. Če pa je čustveni moment v pripovedi lepo utemeljen, na primer, da fokusira našo žalost, potem je učinek dober in sijajen, sicer nas pretirana solzavost odvrača od branja s svojo ceneno melodramatičnostjo.
Klišeji in sentimentalnost so hrošči v besedilu, ki se jih je dobro izogibati.
Pišimo z veseljem 🙂
Tema dneva:
Reka je bila v tistem času rdeča, kot bi tekla v njej kri vseh preteklih rodov.
Kliše, ali izvirna prispodoba?
Ne veš kako začeti?
Preberi uvodno objavo
Za vsak dan nova tema
Dnevnik za pisanje Na idejo za kreiranje dnevnih vaj sem pomislila ob premišljevanju, kako popestriti delavnice kreativnega pisanja in na kakšen način sprostiti domišljijo in morebitne blokade, ki jih imajo pri pisanju začetniki. Predvsem sem
