RTV Slovenija je julijske plače izplačala pravočasno, vendar mora zaradi zamujenih proračunskih nakazil in nižjega posojila državne zakladnice iskati nove vire denarja. Spor ni samo računovodski: razkriva javni medij, ki je pri opravljanju zakonskih nalog odvisen od sprotnih odločitev države, hkrati pa nima dovolj finančne rezerve, da bi takšne zamude prestal brez zadolževanja.

RTV Slovenija je 14. avgusta izplačala plače in honorarje, čeprav je nekaj dni prej kazalo, da zanju ne bo imela dovolj denarja. Javni zavod je računal, da si bo pri državni zakladnici lahko izposodil 12 milijonov evrov, vendar je bil tik pred načrtovanim črpanjem obveščen, da lahko najame največ 9,5 milijona.

Uprava je manjkajoči denar za julijske obveznosti zagotovila, ni pa pojasnila, iz katerega vira. Sporočila je tudi, da pridobiva ponudbe komercialnih bank za kreditno financiranje prihodnjih obveznosti. Neposredna nevarnost, da bi skoraj dva tisoč zaposlenih ostalo brez julijske plače, je bila tako odpravljena, finančna vrzel pa ne. Dnevnik, 12. avgust 2026

Posojilo za plače še ni bankrot

Ministrstvo za finance je 15. avgusta pojasnilo, da ima RTV Slovenija do konca leta na voljo največ 9,5 milijona evrov kratkoročnega zadolževanja pri enotnem zakladniškem računu države. Dodatnega denarja v tem sistemu trenutno ni, vsa posojila pa mora zavod vrniti najpozneje do 31. decembra.

Iz pojasnila je razvidno tudi, da zadolževanje ob izplačilu plač ni nastalo šele avgusta. RTV Slovenija si praviloma izposodi denar sredi meseca, nato pa ga v drugi polovici meseca vrača iz prilivov RTV-prispevka. To je pomembna podrobnost: posojilo ni nujno dokaz izgube ali plačilne nesposobnosti, temveč predvsem posledica časovnega razkoraka med prilivi in obveznostmi.

Toda običajnost takšnega postopka še ne pomeni, da je položaj nenevaren. Ministrstvo samo ugotavlja, da so se denarni tokovi in finančni položaj zavoda od začetka leta poslabšali oziroma postali bolj negotovi. Če mora javni medij za redno mesečno izplačilo plač vedno znova najemati kratkoročna posojila, skoraj nima prostora za nepričakovan izpad prihodkov. Ministrstvo za finance, 15. avgust 2026

Denar, ki je predviden, vendar še ni na računu

Glavni razlog za letošnje težave je spor glede proračunskega financiranja programov italijanske in madžarske narodne skupnosti ter glasbene produkcije RTV Slovenija. Novela zakona je za te naloge predvidela financiranje iz državnega proračuna, vendar zavod denarja ni dobival po dinamiki, na kateri je temeljil njegov finančni načrt.

Do konca junija ni prejel 7,76 milijona evrov, pričakovanih za prvo polovico leta. Zaradi tega se je že junija zadolžil pri državni zakladnici, njegova zadolženost pa je ob koncu meseca znašala 5,6 milijona evrov. Uprava je takrat navajala, da omejuje zaposlovanje, zunanje sodelovanje, naložbe in druge stroške. Opozorila je tudi, da nadaljnje varčevanje ne more ostati brez posledic za izvajanje javne službe. TV3/STA, 20. julij 2026

Ministrstvo za finance zdaj navaja, da je v veljavnem proračunu za financiranje RTV Slovenija in narodnostnih programov predvidenih 14,4 milijona evrov, vendar se del izplačil zamika. Dodatno negotovost prinaša priprava rebalansa državnega proračuna.

»Zagotovljene pravice porabe« torej niso isto kot denar na računu. Med proračunsko postavko in dejanskim nakazilom lahko mine več mesecev, vmes pa mora zavod poravnavati plače, avtorske honorarje, tehnične storitve in druge sprotne obveznosti.

Je za zamudo kriva pogodba?

Spor se ne vrti samo okoli pomanjkanja denarja, temveč tudi okoli načina njegovega izplačila. Ministrstvi za kulturo in finance sta zagovarjali stališče, da mora RTV Slovenija za prejem sredstev z državo podpisati posebno pogodbo. Uprava pa je vztrajala, da dodatna pogodba ni potrebna, ker obveznost financiranja izhaja neposredno iz zakona. Njeno stališče je podprl tudi svet RTV Slovenija.

Ministrstvo za kulturo je konec junija ponovno zavrnilo zahtevek za sredstva za glasbeno produkcijo, pogovori pa so se nadaljevali. Svet delavcev je že junija od vodstva zahteval konkretna pojasnila o finančnem položaju in zagotovila glede prihodnjih plač. Dnevnik, 30. junij 2026

V tem zapletu imata obe strani vprašanja, na katera morata odgovoriti. Država mora pojasniti, zakaj denar za zakonsko določene naloge ni bil nakazan pravočasno in zakaj pogoji izplačila niso bili nedvoumno urejeni že ob sprejetju zakona. Vodstvo RTV pa mora pojasniti, zakaj je finančni načrt gradilo na prihodkih, za katere način in čas izplačila očitno še nista bila dokončno dogovorjena.

Proračun, uravnotežen na robu

Sedanja kriza ni samo posledica nekajmesečne zamude. Že finančni načrt za leto 2026 je pokazal, da zavod nima skoraj nobene varnostne rezerve.

Če bi iz državnega proračuna prejel načrtovanih 13 milijonov evrov za narodnostne programe in glasbeno produkcijo, bi ob skoraj 159 milijonih evrov prihodkov ustvaril samo 4600 evrov presežka. Če bi prejel le 2,5 milijona evrov, bi predvideni primanjkljaj znašal približno 9,4 milijona evrov. Stroški dela redno zaposlenih so bili ocenjeni na nekaj več kot sto milijonov evrov. Reporter/STA, 24. september 2025

RTV Slovenija je leto 2025 sicer končala s presežkom, vendar je bil ta namenjen pokrivanju izgub iz prejšnjih let. Pozitivni letni rezultat zato ni pomenil, da ima zavod na računu dovolj denarja za večmesečno financiranje tekočih obveznosti.

Razlika med presežkom in likvidnostjo je pomembna. Zavod lahko na letni ravni izkaže uravnoteženo poslovanje, a mu sredi meseca vseeno zmanjka denarja. Vendar finančni načrt, ki ostane pozitiven samo ob popolnem in pravočasnem izplačilu vseh načrtovanih prihodkov, kaže tudi globljo ranljivost njegovega poslovanja.

Tudi RTV mora pokazati, pri čem varčuje

Zamuda države ne odvezuje vodstva RTV Slovenija odgovornosti za poslovanje. Zavod ima približno dva tisoč zaposlenih in obsežno organizacijsko strukturo, ki vključuje televizijo, radio, spletni portal, regionalna centra, oddajno infrastrukturo, glasbene sestave ter druge produkcijske enote.

Vodstvo napoveduje prestrukturiranje, združevanje nekaterih služb in zmanjševanje števila zaposlenih. Po podatkih Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer naj bi se število delovnih mest letos zmanjšalo za približno sto: deloma z upokojevanjem, deloma z ugotavljanjem presežnih delavcev. Eurofound

Javnost zato upravičeno pričakuje več kot zagotovilo, da uprava »izvaja potrebne ukrepe«. Vedeti mora, kateri stroški se zmanjšujejo, koliko bo stalo komercialno posojilo in kako ga namerava zavod vrniti. Posebej pomembno je vprašanje, ali se finančne težave že prenašajo na program, zunanje sodelavce in naložbe v opremo.

Toda razprava o učinkovitosti ne more ostati pri številu zaposlenih. Kdor zahteva manjši in cenejši javni medij, bi moral povedati tudi, kateremu programu, regionalnemu centru, orkestru ali drugi javni nalogi se je pripravljen odpovedati.

Finančna odvisnost je lahko tudi politična

Neodvisnost RTV Slovenija običajno presojamo po sestavi njenega sveta, imenovanju uprave in pritiskih na urednike. Manj pogosto pa govorimo o neodvisnosti, ki jo omogoča stabilno financiranje.

Javni medij težko načrtuje program in samostojno sprejema dolgoročne odločitve, če mora vsakih nekaj mesecev čakati, ali bo vlada pravočasno nakazala zakonsko predvideni denar. Oblasti mu sredstev ni treba izrecno odvzeti. Že zamik izplačila lahko povzroči odpoved naložb, zmanjševanje zunanjega sodelovanja in previdnejše programske odločitve.

Po drugi strani stabilno financiranje ne sme postati zaščita pred nadzorom. RTV Slovenija mora javno in razumljivo pokazati, kako uporablja prispevek in proračunska sredstva ter kakšen program z njima zagotavlja. Neodvisnost brez preglednosti se hitro spremeni v obrambni zid ustanove, preglednost brez finančne neodvisnosti pa v orodje političnega pritiska.

Plače so bile izplačane, vprašanje pa ostaja

Julijske plače so bile rešene. Še vedno pa ni znano, iz katerega vira je uprava nadomestila manjkajočih 2,5 milijona evrov, kakšne pogoje bi ponudile komercialne banke in ali bo 9,5 milijona evrov državne kreditne linije zadostovalo do konca leta.

Prav tako ni jasno, kdaj bodo nakazana vsa proračunska sredstva in kako bo nanje vplival rebalans. Zato bi bilo pretirano govoriti, da je RTV Slovenija tik pred stečajem. Enako zavajajoče pa bi bilo trditi, da gre samo za običajen in nenevaren časovni zamik.

Javni medij, ki mora ob izplačilu plač preverjati, koliko denarja si še lahko izposodi, ni finančno stabilen. Rešitev zato ne more biti samo novo kratkoročno posojilo. Država mora pravočasno plačati naloge, ki jih je zavodu naložila, RTV Slovenija pa mora jasno pokazati, koliko te naloge stanejo in kako bo svoje poslovanje prilagodila prihodkom, na katere lahko zares računa.