Zibelka, Ksenija Zmagaj
Včeraj, danes, jutri in tako iz roda v rod nas vodi pot od tam do tja, neskončni krog in tok duha, srca in rok. Za zanamce iz ljubezni zibel tešemo, s pesmijo jo zaljšamo, z besedo mamino posteljemo in z glasbo jo poganjamo. Naj se ziblje, ziblje zibka ta za otroke celega sveta, da bodo vedno našli pot iz ljubezni do ljubezni iz neba…

