Torek je in v stekleni pravljični sobi je bilo zelo vznemirljivo vzdušje. Otroci so komaj čakali, da slišijo zgodbo o Aladinu in čudežni svetilki. Buba, ki je bila še vedno odeta v svoje barvite nogavice, se je odločila, da se bo tokrat pridružila pravljični dogodivščini na poseben način. 

“Poslušajte, dragi otroci,” je rekla Buba, “danes bomo leteli na magični preprogi skozi čas in prostor ter spoznali čarobni svet Aladina.” Otroci so se razveselili, nekateri so si že začeli predstavljati, kako bi bilo leteti na preprogi. 

Buba je stopila na svojo čarobno preprogo, ki je bila videti kot čudovita krpanka. Zavila se je vanjo in se nenadoma dvignila v zrak. Otroci so bili osupli, gledali so jo, kako breztežnostno plava po zraku. Buba se jim je nasmehnila in povabila, naj se ji pridružijo. 

Medtem ko so skupaj leteli nad deželami in oceani, je pravljica postajala resničnost. Buba je razkazovala različne dežele, kjer so srečali eksotične osebe, ki so bile del Aladinove zgodbe. S sultani, modrimi kalifi in spretnimi čarodeji so se pogovarjali ter spoznavali različne kulture. 

Ko so se vrnili v pravljično sobo, so otroci navdušeno ploskali. Buba se je spustila s preproge in se z nasmehom ozrla po radovednih obrazih otrok. Knjižničarka je vzkliknila: “To je bila najbolj čarobna pravljica doslej! Kaj menite, otroci, bi še kdaj radi leteli na magični preprogi?” Otroci so vzkliknili: “Ja!” in vsak je sam pri sebi že razmišljal, kam bi rad odpotoval naslednji torek. 

Buba je zadovoljno skomignila s svojo kosmato glavo. Njen svet je bil poln čudovitih doživetij in radosti, ki jih je delila s svojimi malimi prijatelji. In tako se je strašna Buba, ki ni bila tako strašna, spet skrbno skrila v kotiček knjižnice, kjer je čakala na naslednji torek in nove pustolovščine.