ČARNI VEČER S KARLOM GRŽANOM IN LARO JANKOVIČ

Sinoči se je zgodil čaroben večer v dvorani 1. slovenske vlade v Ajdovščini, ki je pokala po šivih. Razprodana že pred časom, s številnimi dodatnimi stoli.

Trikrat sem že bila na podobnem dogodku, na predstavitvi knjige MIR, najbolj osebno izpovedne patra Karla. Kmeta, ki menda celo misli vrniti doktorski naslov.
Res ni pomembna izobrazba, pomembno je srce. In Karlijevo je ogromno. Predvsem pa je veličina Karla Gržana v tem, da priznava, kakšen ego je bil v mladih letih in se zna šaliti na svoj račun. In neguje otroka v sebi.

Torej trikrat na MIRu. Vsakič sem ga doživljala drugače. Vsakič še bolj poglobljeno. Patra. Prvič na Sveti Gori pred kakega pol leta, Tadeja Zupan-Ph Red bo vedela natančneje. Takrat je bil moderator pater Bogdan Knavs. Dva ega, bi rekel Karli, dve povsem moški energiji. Zanimiv intervju, a ni sedel tako kot naslednja dva.
S krasnima ženskima energijama, prvi s Tadeja Zupan-Ph Red v Polhovem Gradcu, pred polno dvorano. Ona zna, Tadeja zna. Izvabiti tisto, kar je najglobje skrito v moških srcih. Enako dobro, a na drugačen način tudi Lara Jankovič. Tadeja urednica pri Založba Chiara, Lara igralka, šansonjerka, ki si je v Ajdovščini umislila svoj abonma in srečanje s patrom je bilo prvo v nizu podobnih dogodkov. Odvilo se je nad pričakovanji.

Pater pa kot vedno. Očarljiv, zanimiv, igriv, hudomušen. Odprt.
Govorila sta o svobodi, o razliki med vero in duhovnostjo oz. med religijo in duhovnostjo. Dotaknila sta se pojma resnice, ki ni zveličavna, ker ima vsak svojo resničnostno izkušnjo, pove Karel. O humorju, na svojstven način, o satiri in ironiji. O vseh vrstah inteligence. O edinstvenosti posameznika in o talentih.

Lara je s svojo govorico telesa in umetelnostjo govora, izbornimi besedami jasno pokazala, kako zelo spoštuje Karlija. Njeno odkrito čudenje, grimase na obrazu so kazale, da ima patra silno rada. Da ga občuduje in neizmerno ceni.

Tudi jaz ga, skoraj zaljubljena sem vanj. Šalim se. Čutim pa ljubezen, ki jo pater širi, brezmejno ljubezen, kot sam rad reče.

Vsakič je najino srečanje nadvse prijetno, vedno se objameva, vedno ga primem za roko, ki je vsakič vlažna, zaradi treme, ki jo ima pater. Pomagam mu jo premagati z besedami: »Karli, imaš vso mojo podporo. Ko pa spregovori, vsa tema izgine in je pater suveren prepričljiv in da misliti. Vsakemu, še tako zadrtemu jazu.
Karli, Lara, na še mnoga podobna druženja.

Naj živi življenje!