Družba / Med vrsticami

Dan reformacije je praznik verskega in kulturnega preobrata, ki je slovenščino trajno postavil v svet tiskane besede. Primož Trubar je leta 1550 izdal Katekizem in Abecednik, Jurij Dalmatin pa je dobro tri desetletja pozneje dokončal izjemen prevajalski podvig: prvi celotni slovenski prevod Biblije. Med tema mejnikoma je nastajalo veliko več kot zbirka knjig – oblikoval se je skupni knjižni jezik.

Ko danes odpremo knjigo v slovenščini, o jeziku običajno ne razmišljamo kot o dosežku. Zdi se nam samoumevno, da lahko v njem beremo roman, razložimo naravoslovni pojav, napišemo zakon ali izrazimo dvom.

V 16. stoletju takšna samoumevnost še ni obstajala. Slovenščina je živela v govorih ljudi, njena pot v tisk pa je zahtevala odločitve, za katere ni bilo pripravljenih navodil: katere besede izbrati, kako zapisati glasove in kako nagovoriti bralce iz različnih dežel.

Protestantski pisci so te odločitve sprejemali s konkretnim namenom. Ljudem so želeli približati verski nauk v razumljivem jeziku. Kulturne posledice njihovega dela so daleč presegle prvotni namen.

Zakaj praznujemo 31. oktobra

Datum povezujemo z Martinom Luthrom in njegovimi 95 tezami o odpustkih iz leta 1517. Teze so sprožile razpravo, ki je postala eden od začetnih mejnikov evropske reformacije. Znameniti prizor, v katerem Luther teze pribije na vrata grajske cerkve v Wittenbergu, je med zgodovinarji predmet razprave; pomembnosti samega besedila to ne zmanjšuje. German History in Documents and Images

Reformacija je bila predvsem versko gibanje, povezano s prenovo krščanstva in nastankom protestantskih cerkva. Njeno poudarjanje Svetega pisma je spodbudilo prevajanje v ljudske jezike, ob tem pa tudi tiskanje knjig in opismenjevanje.

V Sloveniji je dan reformacije državni praznik od leta 1992. Njegova kulturna razsežnost omogoča, da ga razumemo tudi kot skupni praznik jezika in knjige, ne glede na osebno versko prepričanje. GOV.SI

Trubar: najprej knjiga, nato še pomoč pri branju

Primož Trubar, rojen na Rašici pri Velikih Laščah, je leta 1550 izdal Katekizem in Abecednik, prvi tiskani knjigi v slovenščini. Katekizem je prinašal verski pouk, obrazce, pridigo in pesmi; manjši Abecednik pa je poleg začetnega bralnega pouka vseboval tudi kratek katekizem z vprašanji in odgovori. Slovenska biografija

Povezava med knjigama je pomenljiva. Besedila ni dovolj natisniti, če ga ljudje ne znajo brati. Ob vsebini je bilo treba ponuditi tudi pot do nje.

Pri kraju natisa se v starejših opisih še pojavlja Tübingen. Novejše raziskave tiskarskih črk in inicialk pa prvi knjigi umeščajo v tiskarno Petra Frentza v nemškem mestu Schwäbisch Hall. Gre za pomemben popravek dolgo ponavljanega zgodovinskega podatka. degruyterbrill.com

Prvi izdaji sta bili natisnjeni v gotici. Trubar je pri novih izdajah Katekizma in Abecednika leta 1555 uporabil latinico. Njegovo delo se je nadaljevalo s prevajanjem in izdajanjem številnih verskih besedil; leta 1582 je izšel njegov celotni Novi testament. trubar2008.gov.si

Zato je pomembno razlikovati: Trubar je postavil začetni tiskani temelj in prevedel Novo zavezo, prvi celotni prevod Svetega pisma pa je pripravil Dalmatin.

Dalmatinova Biblija: delo za celoten jezik

Jurij Dalmatin, rojen okoli leta 1547 v Krškem, je prevajanju Biblije posvetil približno desetletje. Njegovo delo je obsegalo Staro in Novo zavezo – obsežno zbirko besedil z zelo različnimi načini izražanja.

Prevod je zahteval pripovedovanje, pesniški jezik, zapovedi, pregovore in zahtevne verske razlage. Slovenščina je morala v eni knjigi pokazati velik razpon svojih izraznih možnosti.

Dalmatinova Biblija nosi letnico 1584, tiskanje v Wittenbergu pa je bilo končano že leta 1583. Posavski muzej Brežice navaja naklado 1500 izvodov, od tega petdeset na boljšem papirju. pmb.si

Takšen podvig je potreboval več kot prevajalčevo vztrajnost. Potrebni so bili pregled besedila, denar, papir, tisk, vezava in prevoz. Pri financiranju in organizaciji so imeli pomembno vlogo deželni stanovi, torej tedanja deželna predstavniška telesa. Slovenska biografija

Knjiga, ki jo danes gledamo kot izjemen kulturni predmet, je bila tudi velik skupinski in organizacijski projekt.

Bohorič in Krelj: brez pravil in šole ni dovolj bralcev

Istega leta kot Dalmatinova Biblija je izšla prva slovenska slovnica Adama Bohoriča, Arcticae horulae succisivae, znana kot Zimske urice proste. Napisana je bila v latinščini, njen predmet pa je bil slovenski jezik. Sistematizirala je njegov opis ter prispevala pravopisne in učne rešitve. GOV.SI

Ob Bohoriču ne smemo prezreti Sebastijana Krelja, ki je leta 1566 izdal Otročjo biblijo. Ta kljub naslovu ni bila celotni prevod Svetega pisma, temveč poučno versko delo z začetnico in katekizemskimi vsebinami. Krelj je pomembno izboljševal zapisovanje slovenskih glasov in pravopis. Hrvatska enciklopedija

Pisava, ki jo poznamo kot bohoričico, je torej nastajala skozi delo več avtorjev. Že pri njej se pokaže, kako zelo zgodovino poenostavimo, kadar celoten dosežek pripnemo enemu samemu imenu.

Reformacija ni ustvarila slovenščine iz nič

Slovenščina se ni rodila leta 1550. Pred Trubarjem so obstajali govori in starejši rokopisni zapisi, med najbolj znanimi Brižinski spomeniki.

Prelom reformacije je bil v tiskani knjigi in trajnem oblikovanju knjižne slovenščine. Jezik je dobival več besedil, ponovljive zapise in opis svojih pravil. Na nastalo osnovo so se lahko opirali poznejši pisci. GOV.SI

Tudi širjenje pismenosti ni bilo hipno. Izid Abecednika še ni pomenil, da so nenadoma vsi znali brati. Je pa pokazal smer: za širši dostop do besedil potrebujemo pouk, učitelje in pripomočke.

Dediščina, ki je preživela zatiranje

Protireformacija je delovanje protestantskih ustanov v slovenskih deželah močno omejila. Kljub temu njihov jezikovni in knjižni dosežek ni izginil. Dediščina je ostala vidna v razvoju knjižnega jezika, tiska in opismenjevanja. GOV.SI

Prav zato je dan reformacije več kot slovesen pogled na nekaj starih naslovnic. Spominja nas na ljudi, ki so morali za knjigo najti jezikovno rešitev, tiskarja, sredstva in bralca.

Trubarjev Abecednik in Dalmatinova Biblija sta različna po velikosti in zahtevnosti, vendar ju povezuje preprosta zamisel: besedilo mora do človeka.

Eden mu pomaga prepoznati črke. Drugi pokaže, kako daleč ga lahko te črke ponesejo.

Viri: Slovenska biografija – Primož Trubar, Jurij Dalmatin in Sebastijan Krelj; Posavski muzej Brežice – Dalmatinova Biblija; Alternator – kraj natisa prvih knjig; Zgodovina Slovenije.