• | |

    Resigniranost, Vanja Čibej

    Resigniranost  Nobene potrebe ni  po resigniranosti.  Vsi bomo nekoč odleteli  v brezkončnost.  Raj je tukaj in zdaj,  nam pravijo šarlatani.  Jaz pa pravim:  v dlani je tvoja moč.  Vanja Čibej Ilustracija: Avtorsko delo (AI, po konceptu pesmi) 🔍 Opis ilustracije (za Spletni čas) Na nebu, posutem z drobnimi zvezdami, lebdi rožnato obarvan golob, simbol miru,…

  • | |

    Puf-puf, Vanja Čibej

    Puf-puf  Nadela si bom bele rokavice,  dolge do ramen,  da te ne bi mogla dotakniti —  niti s koščkom gole kože.  Še papa je rekel:  Kdo sem jaz,  da bi sodil?  Vsi se bomo razblinili,  kot dim iz elektronske cigarete.  Vanja Čibej Ilustracija: Avtorsko delo (AI, po konceptu pesmi) Puf-puf nosi kratko, a močno sporočilo,…

  • | |

    Ommm, Vanja Čibej

    Ommm  Nimam srca iz kamna, čeprav so mi to očitali. Moški. Vsak po svoje.  A eden — eden je šel dlje:  “Netalentirana. Pišmeuhovka. Ne znaš figuralike, konjske glave — zate pretrd oreh. Samo se zabavaš z umetno inteligenco, pod milim bogom ti je vseeno. Najslabša sodelavka, boli te. Knjige čakajo na carini, jaz pa plačujem davek. Ne dobiš izvoda. Te ne zanima. Ignorantka. Lizunka. Konformistka. Kritike ne sprejemam. Ti nisi storila nič, da bi knjiga…

  • | |

    Nula, Vanja Čibej

    Nula  Brez tebe sem nič. Brez mene si nič. Brez ogledala sva nič. Nula, nulorum!  Vanja Čibej N — Nula Žanr: Eksistencialistična miniatura / poetična aforizem / pesniški fragment Uvod:V pesmi Nula nas avtorica z minimalističnim, skoraj matematičnim izrazom popelje v razmislek o odnosih, vzajemnosti in pogojih obstoja. Besede so odmerjene natančno kot formule, a učinek je čustven…

  • | |

    Ljubezen, Vanja Čibej

    Ljubezen Ljubezen je včasih kot listje — odpusti, pade, a ostane blizu.  Včasih je potrebno skočiti tudi v globino, ne da bi se prepričal, kako je globoka. V imenu ljubezni!  Po duši sem pustolovka: Zamiži in skoči. Brez misli!  Mmm  Nekoč bom šla v Rim in si ogledala Fontano Trevi. Vrgla bom kovanec in opazovala, kako voda valovi. Vprašala se bom: Je bila moja odločitev prava? Ne vem,…

  • | |

    Kitara, Vanja Čibej

    Kitara Zabrenkaj mi na kitaro:  tisto pesem, polno hrepenenja,  da me spomni –  na naju, ko zadiši po hruškah in agrumih  in po bezgu.  Ko zašumi med listi akacij  in zemlji po dežju.   Ah, kako sva bila takrat mlada.   Zabrenkana pesem v vonju bezga obudi vse,  kar je bilo mladost.  Vanja Čibej Pesem Kitara sodi v…

  • | |

    Jadranje, Vanja Čibej

    Jadranje  Včeraj sem bila z meni drago osebo.  Malokrat se vidiva. Pogovarjala sva se o marsičem –  tudi o mejah svobode individuuma.  Sedela sva ob obali, pila kapučino.  Zrak po nevihti – čist.  Morje v odtenkih modrine, pogled do Gradeža.  Vedno me preseneti –  odpre poglede, ki sežejo za obzorje.  Tudi včeraj je bilo tako. …

  • | |

    Intimnost, Vanja Čibej

    Intimnost  Najgloblje skrivnosti,  ki jih intimno skrivaš pred svetom,  ostanejo tam, kjer morajo biti –  v globinah, da postanejo fosili,  ki razpadejo ob stiku s svetlobo.  Prav je tako.  Samo tako lahko  zadihaš s polnimi pljuči,  se spraviš s seboj  in z drugimi.  Kar ni povedano, ostane – to te ohranja cel(e)ga.  Vanja Čibej Intimnost…

  • | |

    Hlapec in hlapka, Vanja Čibej

    Hlapec in hlapka  Hlepim po marsičem.  Le hlapka nočem biti.  Če besedi brez pomena –  odrežem ka, dobim hláp.  Pa nočem bit’ kot »Kaj dogaja?«  in kot jezikoslovec magister B,  čeprav – moram priznati,  da me velikokrat spravijo v smeh,  kajti humor me od nekdaj sprosti,  čeprav le začasno,  medtem ko me sarkazem pelje v…

  • Vsevidno V

    Videla sem včeraj veter, ki je vlačil vonjave s streh. Vleklo ga je v večnost, a je obstal v vrtincu med vrati in voljo. Včasih verjamemo, da vemo. A v resnici ves čas vadimo – vdanost v vnaprej neznano. G.P.T *** Meta