• | |

    Frčafela, Vanja Čibej

    Frčafela  Stavki se zlagajo drug ob drugem.  Razpršeno: medtem ko povlečem dim  globoko v pljuča,  ki dihajo življenje in ogenj,  ko opazujem –  ali pa si domišljam –  ognjene zublje kresov.  Kot bi želela,  da pogovori ne zamrejo,  da le izničijo preklete dvome,  da ni vse zaman  in nenehno ponavljanje  nekaj praznih, puhlastih odgovorov,  ki…

  • | |

    Darilo, Vanja Čibej

    DariloNe skreni s poti!Ljubi me, ne ljubi me, ljubi me. Ne ljubi me, ljubi me, ne ljubi me. Ali me ljubi?Ne. Ne ljubi te! Ja, pa me! Ljubi me, ljubi me ljubi me. Zakaj bi te ljubil?Tvoja luč je pošla,prosim te, piši raje v temi. Eh, luč je pošla, ampak: A veš, da je to…

  • | |

    Enostavno, Vanja Čibej

    Enostavno Ja, pa ni vse tako enostavno, kot se na prvo žogico zdi. Ni eho, ni eko, morda bi lahko bil ego, tak ehoistični neeko ego. Donijo zvonovi, donijo ves čas, če le jih poganja le teža telesa. Pa smo doživeli, tu v bližini, popolni e(no)stavni – mrk. Sonce ni ugasnilo, le nismo ga več…

  • Anti-pesem E

    (ali: E, ki je trikrat poskusila reči “eee” in potem obupala) E je samo vmes.Nikoli ne vodi.Nikoli ne zapira.Je kot dih, ki ni vdih in ne izdih,ampak tisto vmes, ko še ne veš. E se pojavlja, ko nimaš več kaj povedati:eeeeee…pa bi rad, da misliš, da si pameten.Ali da bo nekaj prišlo. Ampak nič ne…

  • Anti-pesem B

    Anti-pesem B:(ali: Balada o B, ki bi rada bila kaj drugega) B stoji na robu stavka.Zibalna dvojna zanka.Balansira. Beži. Bledi. B je bila buteljka.Zdaj je bumerang –ko jo izrečeš, se ti vrne v glavo.Zvonko.Bum. B si želi biti P.Ampak ji manjka ravnotežje.In hrbtenica.In potrpljenje. Poskuša:sem brstne – bruhne – bolečinane – balet? Balet brez ravnotežja.B…

  • Apokalipsa (3. del – K-končna verzija)

    Apokalipsa, pravim,in iz hladilnika zleze kumara v krizi identitete.Vpije, da je kiwi,jaz pa ji rečem, da to je vendar sadni elitizemin da naj ne igra eksotičnih kart. Na levi rami mi sedi Kafka,v desni roki držim krožnik s krompirjem,ki kriči: “Mi nismo priloga, mi smo upor!” V ozadju –K-kapitalizem poplesava s K-karieroin K-kompromisi v klovnovskih…

  • Apokalipsa (2. del)

    Apokalipsa. Ne tista z zmaji. Ne tista z dimom in žveplom, ampak ta, tihi konec, v drobcih – pixeliranih in razčlenjenih – vsaka sekunda nosi potencial za propad, vsaka reklama mi prodaja rešitev.  In jaz, jaz, samo hočem da se mi ni treba odločati med dvema slabima možnostma, da bi lahko pozabila razlike med K-kategorijami, da bi mi A pomenila nekaj več kot začetek. …

  • | |

    Apokalipsa, Vanja Čibej

     Včasih me ima, da bi, kljub svoji samokontroli – ki me stane vsakič novo  odvisnost – zabrisala kozarec v steno – tako neumno nemočna se počutim v tem K-svetu. Samo kopičim jih – odvisnosti in število K-jev.  In potem najdem novo zabavo in iščem vse izpeljanke na K-je morda izpeljem K-kšno novo pesem ni mi treba biti nekdo na M ali na T…

  • | |

    Človek, Vanja Čibej

    ČlovekČlovek je zver! – v vseh pogledih.Veliko je dobrih ljudi, toda – dovolj je le peščica takih, ki  se skrivajo pod krinko človekoljubja. Morda bi morala na romanje v Rimin se pokloniti idejamnekoga, ki ležipod izčiščenem belim kamnom v cerkvi Marije Snežne in poiskati nekoga, da mu izmijemin poljubim noge, skoraj tako,kot je počel on…

  • | |

    Candra, Vanja Čibej

    Candra  Ja.  O candrah sem pisala.  Veliko.  Pa še vedno ne dovolj.  Končno — nov motiv.  Mimogrede,  se oglasi glas.  Neznan.  Znani.  Tiho pripoveduje.  O modricah.  O make-upu.  O candrah.  “Naj bo prekleta candra!”  porečejo moški,  ki to niso.  Cepivo.  Treba bi ga bilo iznajti.  Za cundre.  Da jih ne bi onegavili po svetu.  Ne…