OLYMPUS DIGITAL CAMERA
|

Tri pesmi, Ksenija Zmagaj

Le pogumno stopi, ker dan le še nate čaka in ponosno se zazri v prehojene poti, ker konca ni, je le prehod od tu do tam in ti si Božje seme in nikoli nisi sam, ker nate lučka sveti tudi če je mrak tema.   Jaz pa pojem, ker mi srce utripa v zvenu harf in lega, lega name sončev prah, vsa sem še bleščava od svita in svetlobe zvezdnate poti in prišepnem ti skrivnost,…

OLYMPUS DIGITAL CAMERA
|

Pesmi 3, Maja Grdina

TRNOVA POT  Ne, nisi več ista. Porogljivo se smejiš odsevu v ogledalu, tiste temne oči še vedno motrijo svet. A nisi več ista. Tvoj svet se spreminja, nedolžnost izginja. ledeni oklep ti sledi, kakor senca ob tebi biti si želi. Nisi več ista. Med trnje in led, Tam se je prikoval tvoj temni pogled. Ti in odsev nista več ista.  VOLČJE KRALJEVSTVO  In naenkrat, so vse njene…

Oktobrska – roman Tine Pegan
|

Oktobrska – roman Tine Pegan

Oktobrska je drugo prozno delo Izolanke Tine Pegan. Nase je že opozorila z literaturo za odrasle 182 dni (Založba Primus, 2021), te dneve pa je pri založbi Ekslibris izšla njena pesniška zbirka 900 vdihov. 900 izdihov, ki smo jo v našem časopisu že predstavili. Oktobrsko, delo v nastajanju, bi lahko umestili med avtobiografije, vendar vsebuje…

OLYMPUS DIGITAL CAMERA
|

Tebi, ljubezen moja, Ksenija Zmagaj

Sveto te ljubim sveto življenje in svetost ljubezni ki ga rodi, sveto te ljubim moj ljubi, ki v meni premikaš brezmejnost vesolja, da sonce ponoči mi sije jasneje, močneje, svetleje kot dan.  V neskončni zvonki tišini hotenja odzvanja in sanje, lebdenje spreminja v let, da sva drug drugemu sveta v svetosti vsega, kar je.  Ksenija Zmagaj O avtorici Ksenija Zmagaj Njeni zadnji prispevki

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Svojost, Ksenija Zmagaj

Ksenija Zmagaj Dež, razmoči moje telo, naj se v kapljicah dežnih usloči, razlij me v to jutro svileno, ki še diha s temo, naj me pokrije mehko nebo, ki v slapu se boči nad loko, poljubi me dež, vase te vzamem sozvočje besed, iz kapelj vodovja bom stkala  belo tančico in ko boš, ljubi, ves moj in voljan, si jo bom zate  nadela na glavo.   Preščipnem  svoj jaz kot popkovino, na valih vetrov se ziblje vse, kar je sinje, zamaknem…

OLYMPUS DIGITAL CAMERA
|

Pet pesmi, Ksenija Zmagaj

PET PESMI  Iščem smehljaje kristalnih posod, v meni je misel izbočila lok, v sandalih grem v dalje zvezanih rok, ni me strah teme, bojim se luči, vidi se, vidi vse, kar boli.  Vsakdo ima svoje obzorje, da se ga dotakne, ko gre mrak preko oči, da leže vanj, ko mu zmanjka poguma, moči, da mu v temi ljubeče prišepne, kaj, kam in kako.  Brez vseh ovir, mejnikov, meja, razširi zavest do slehernega, drugače zapoj, drugače zapleši, drugače v svet srečo raztrosi, drugače drugačnost pogladi,…

OLYMPUS DIGITAL CAMERA
|

Pesmi 2, Maja Grdina

Poletno hrepenenje Med zlatim soncem, med mrko luno, tam nekje sva se nahajala midva. Medprostor brezupa, neuslišanih želja. Med vročim peskom in podivjanim morjem, tam sem čakala tvoj klic. Dolge, temne, poletne noči, ampak naju ni bilo, ne? Le hiter trenutek, kot prehitri utrinek. Na repu konca, sva se oklepala nevidnosti. Veš poletje je končno minilo, najin medprostor pa končno izginja. Zbogom sprehodi po vročem pesku, zbogom kristali iz morskega raja. Zbogom…

OLYMPUS DIGITAL CAMERA
|

Ko me poljubiš, Ivan Lisac

KO ME POLJUBIŠ  Nežno dotaknem se tvojega lica,  pogladim ti gubice drobne v nasmeh, v očeh prižge se ti lučka kresnica, vse moje misli želijo po tvojih poteh.  Le kaj se skriva v tvojih očeh? Vabilo k ljubezni? Je to resnica? Še čutim stisk rahel v tvojih dlaneh? Je strast odletela, kot splašena ptica?  Odgovorov ni, tvoj poljub jih zapečati, vprašanja bila so, zdaj…

OLYMPUS DIGITAL CAMERA
|

Malo bolj šaljiva zgodba

Malo bolj šaljiva zgodba Andrej je takole pripovedoval:”Minilo je skoraj 20 let, kar se je v bližini naše hiše smrtno ponesrečil Krivčev Janez, naš sosed. S traktorjem je zapeljal v brežino in se prevrnil na cesto. Pri padcu je z glavo udaril ob cestni tlak, da je zaradi možganske krvavitve čez nekaj dni v bolnišnici…

OLYMPUS DIGITAL CAMERA
|

Pesmi, Maja Grdina

Bodi kar si!  Preberi tisto obrabljeno knjigo, pokliči na tisto številko z listka, bosa steci v mestno sivino, pomešaj se v vrvež  robotskih obrazov. Hodi tiho po prstih,zapleši z mogočnim vetrom. Nasmej se arogantni podobi v izložbi,porogaj se absurdnemu življenju.Dihaj!Živi in pusti živeti! * Kar ostane  Hrepeneti, hrepeneti, tebe si želeti. Bodi moj vzdih, bodi moja obljuba.  Ljubiti, ljubiti, te pustiti oditi. Ostal je le…