V GLOBINI Bolečina, kdo si, kaj si? Si hrup strašne tišine, si spomin, ki ne izgine. Spomin in opomin. Bolečina, v grlu cmok, v prsih od teže skrhan stok. Bolečina, ko ne zmoreš jokati, ko tišini ne moreš ubežati. Le na razpotju ti je obstati. Pravijo, da si minljiva, jaz pa vem, da si nepopustljiva. Dobro vem, kdo si in kaj si, zdaj pa psst, v temi najlepše…
Jaz sem tu in ti si tam na drugem koščku Zemlje in sveta in med nama ni verig ne spon, med nama je nevidna nit. Ta nitka je kot misel, je kot vdih, kot zrak, je kot sreča, ki jo porodi. In ta nitka je kot midva Eno znotraj vseh reči, ta misel iz vesolja, je, čeprav je ni mogoče v dlan zajeti, ne videti in ne prijeti. Ker ni…
BREZTEŽNOST Včasih se srce preprosto razleti, včasih ptice v jati daleč odletijo. Včasih žar v očeh preprosto zbledi, drobne solze se na licih posušijo. Včasih. Ti se pa nikar ne vdaj, “ Včasih” je pač le beseda. Črke; ob njih v zasedi pa še abeceda. Včasih je, včasih ga sploh ni, le tebi se vse strto zdi. * Maja Grdina O avtorici Maja Grdina
PESMI Kam, skozi trnje in rože obcestne, me nese življenje, skozi jasne in čiste dalje nebesne; Kje naj postanem, lačne nahranim in potlej spet dvignem krila v letu preko širne modrine, da v sebi najdem dom in počitek ter rane povijem s škrlatnim luninim sijem. zdaj, utrujena od cest, ki so bile moj dom, z rokami preko dojk se vase skrijem pred vsemi in vsem, kar me rani in boli, da z mehkobo mleka podojim otroka, ki v meni milo,…
Na belo platno jadrarazpnem čutno telo,galeb mi kane v oko,Jonatan se mi podpišenad vhod moje hišein preko strnišč in ulic,polj in smetiščme pesem njegovavodi kot klic,svojo bit mi vliva v kri,svoj let mi posodi,ko sem na dnuin ko mi je najbolj težko,mi z neba v roko padenjegovo modro pero. Moja senca in jazna poti skozi čass…
opoldne zviješ roke da jih pod večer razprostreš čez polja rži in rožno valuješ mednje z vso bitjo kasneje preideš v strnišče požeta se umakneš v koščici svojih dlani nato dolgo ječijo zapahi duše Lidija Polak O avtorici Lidija Polak
Sreča Sreča je srečati srečo, dar je sebe darovati, mati je materi mati, oče očetu oče, sin sinu sin, hči hčeri hči. Otrok je otok ljubezni, ljubezen je ljubezen ljubiti, Bog je bogu bog, življenje je življenje živeti, Svet je Svetu vest, biti je bivati bitje vsega, kar se v vsem vse prepozna. Ljubezen Telo je le posoda naše duše, razuma in srca, za mišljenje in čutenje, bivanje, življenje. Ker smo kaleče seme…
Plastične rože Ljubim plastične rože, ker imajo človeško dušo, ljubim plastične rože, ker one ljubijo mene. Poiskale, našle so me, ko sem ostala brez vode od vseh izjokanih solz, da jim nisem imela kaj dati, lahko sem jih samo imela, ljubila iskreno, globoko, takšne kot so, takšna kot sem. In so bile srečne, vselej enako lepe in večne, nikoli zbledele, nikoli ovele so samo zame in meni cvetele. Ljubim plastične rože, ker…
Svetloba plava v tišini zore, barve prinašajo obljubo dneva. Ptice pojejo melodije v vetru, jutranje rože nežno cvetijo. Listi šelestijo v ritmu jutra, trava se nežno pozibava v plesu. Sonce se počasi vzpenja nad horizont, novi trenutki se razodevajo v svetlobi. Reke tečejo kot sanje skozi doline, morje poje pesem valov. Hodimo po poti, ki jo ustvarja čas, vsak korak odpira nova obzorja. Ura…
Ime mi je ženska TEBI Ko se tišina oglasi in mi pravi sem in si, jaz in ti neskončna pesem zvezdnatih poti. Na telo mi lega sončev prah. v škrlatu, zlatu drgeta, drhti, mi škrlatne misli v naročje siplje ljubezen moja, ljubi Bog. Ksenija Zmagaj O avtorici Ksenija Zmagaj Njeni zadnji prispevki
Prizadevamo si za učinkovite misli, izrazit stil, edinstven pogled.
mnenja, leposlovje, blogi, dnevniki, intervjuji, misli, reportaže, fotografije, slike, potopisi, portreti
Mail: drustvovnl@gmail.com
Facebook: Spletni Čas
Vaše naročilo je bilo uspešno poslano.
