• | |

    Komu ali čemu zvoni, Ksenija Zmagaj

    Komu ali čemu zvoni Ksenija Zmagaj  »Ne vprašaj, komu zvoni, zvoni tudi tebi,« je s preroškimi besedami zapisal velikan svetovne književnosti Ernest Hemingway v svojem romanu Zbogom orožje.  Zgodovina se ne zgolj ponavlja, temveč je z vsako ponovitvijo vse bolj okrutna, vseuničujoča, grozljiva in vse bolj pogubna za slehernega izmed nas.  Kaj reči, kaj misliti spričo…

  • | |

    Objem, Marija Starič

    OBJEM  Kot nevidna senca ob meni stojiš, čutim te objeti me želiš. Kako veš, da tako zelo mi je hudo, da tvoja roka ponuja mi oporo. Ponujaš mi objem ker veš, da do konca obupati ne smem. Zaprem oči prepustim tvojim se dlanem. Že čutim tvoj objem le hladen je preveč kot da prihajaš tam nekje od daleč. Čez vsa tista  zasnežena polja in vsa široka morja. Izza mavrice svetleče, ker hočeš prinesti v življenje moje malo topline in malo…

  • | |

    Šepet, Vanja Čibej

    Šepet  šššššššššššš …  Čuj — čuj, ptic šepet.  Kaj mi govori?  Ne vem.  Ne razumem.  Zdaj raje poslušam  Neo Soul Jazz —  pomirjujoč je,  s človeškim vokalom,  ki mi šepeče melodijo,  znano …  čeprav je ne razumem povsem.  A ptice so pomembne.  Nosijo sporočilo  neizmerne svobode.  Vanja Čibej   Ilustracija: Avtorsko delo (AI, po konceptu…

  • | |

    Belo je belo, Marija Starič

    BELO JE BELO    Bele so rože zacvetele v gaju marjetice bele  pokrivajo travo. Beli labodi v rekah živijo beli golobi na strehah vedrijo. Golobica bela na okno moje je priletela. Takrat ko ti od mene veliko prezgodaj slovo si vzela. Beli  je pesek grob tvoj prekril.Na njem v beli vazi bel šopek je bil. Še sveče so bele  zate gorele. Za večen spomin vil bel se je dim.     Marija…

  • | |

    pesem na M, Lidija Polak

    Ko mesto ugaša luči,  se ljudje razsujejo  po ulicah kot jabolka iz košar, da pregnetejo pločnike v hitenje. Nihče ne stoji, nihče ne sedi, vsi tečejo kot tekoče stopnice.  Nekdo izpušča ptice, da nad kopreno novembra oblikujejo prve snežinke. Da bi zima zdrsnila v marec mirneje, kot to zmorejo decembrske lučke.  Jaz ne hitim. Opazujem  te zgodbe. In iz…

  • | |

    pesem na B, Lidija Polak

    tam kjer besede rastejo kot travne bilke    kjer sonce polaga roke na klasje  med platnicami kot med dlanmi objema živijo nekogaršnje pesmi govorijo mi naj pribegam poljem gozdovom zelenim gričem naj izpuščam hitenje glasove trušča prepuščam se verzom umirjam življenje  /vse je v ljubezni kar iščem/  zato da bo pomlad še znala vstopiti  Lidija Polak *** Pesem Lidije Polak z začetno črko B nas vabi tja, kjer besede…

  • | |

    pesem na O, Lidija Polak

    bel majski oblak in pod njim travnik razmršenih tratveter jih gibljein moje mislimed njimi – kot z ustnicami – poljubljajo cvetje bel majski oblakna katerega sem nekega dne stopilakot da bi bila darilo:z vsem – kar sem bila iz njega melodije dežjain pod njimi – travnik razmršenih sanj sprašujem te – ali si videlsem mar…

  • | |

    S kot svetilnik, Klavdija KIA Zbičajnik Plevnik 

    S KOT SVETILNIK (HAIKU PENTLJA)    prelep svetilnik enakomeren utrip ob vonju morja  ob vonju morja v nočnem taktu škripajo lesene škure  lesene škure na lini modrikast cvet bledikasta luč  bledikasta luč oglaša se star škržat pod bori cvrči  pod bori cvrči čarni iztek poletja prelep svetilnik  Klavdija KIA Zbičajnik Plevnik *** Uvod k pesmi  V pesmi S KOT SVETILNIK Klavdija KIA Zbičajnik Plevnik prepleta več…

  • | |

    Verjeti ali veleti, Antonija Jereb

    Črka V – Verjeti ali veleti  Veli mi velikaš se vtikati ne znašne vklapljaj se v sistem saj nisi naš pristaš. Le kaj veljata velikost, veljava? Zanima res me slika prava. Veljati ali veleti, le kdo bi mogel razumeti. Vzljubiti nekoga, verjeti mu vse – verjetnost ni nuja vizija pa je. Brez vizije ni iluzije, brez volje pa ne energije. V tujo voljo se ne spodobi…