Pesmi 2, Maja Grdina
Poletno hrepenenje Med zlatim soncem, med mrko luno, tam nekje sva se nahajala midva. Medprostor brezupa, neuslišanih želja. Med vročim peskom in podivjanim morjem, tam sem čakala tvoj klic. Dolge, temne, poletne noči, ampak naju ni bilo, ne? Le hiter trenutek, kot prehitri utrinek. Na repu konca, sva se oklepala nevidnosti. Veš poletje je končno minilo, najin medprostor pa končno izginja. Zbogom sprehodi po vročem pesku, zbogom kristali iz morskega raja. Zbogom…