Sklepna beseda Tako, pomlad se izteka, velika večina ptic selivk se je iz prezimovanja že vrnila v gnezditvena območja, le nekaj se jih bo, najvišje na severu, vrnila v naslednjih dneh. V juniju in prek poletja se bodo pojavljali letujoči osebki, ki bodo z vrnitvijo v severneje ali vzhodneje ležeča gnezditvena območja še počakali leto…

ŠKRLATEC Carpodacus erythrinus Eden zadnjih povratnikov v domače loge je pri nas zelo redek škrlatec. Poleg grilčka je edini palearktični selivec iz družine ščinkavcev. Samca prepoznamo po edinstveno škrlatno obarvanem perju, ki pa nikakor ni edina lastnost, zaradi katere si ta ptica zasluži zaključno uvrstitev v našo rubriko.  Škrlatec je poleg malega muharja in črnoglavega…

SPREMENLJIVI PRODNIK Calidris alpina Najbrž ste kdaj med sprehodom po morskem obrežju doživeli, da se je jata drobnih ptic kakor ploha usula izpod neba in obstala na mestu in so se selivke stoječe na eni nogi utrujene predale dremavici, ne glede na valovanje morja in ne oziraje se na našo nič kaj oddaljeno navzočnost. To…

KRATKOPERUTI VRTNIK Hippolais polyglotta Poleg slavca zagotovo najvztrajnejši pevec v pernatem svetu. Toda tako kot slavec najraje prepeva v senci in polmraku, pa še to vedno v zavetju drevesne krošnje, tako se kratkoperuti vrtnik ognjevito razkazuje v opoldanski svetlobi in pripeki na najbolj izpostavljeni veji ali celo na samem vrhaču.  Prezimovališča so omejena na zahodno…

ČEBELAR Merops apiaster Bržkone je čebelar na prvi pogled naša najbolj eksotična ptica. Ne le tropska barvitost, tudi nenavaden izrez repnih peres, igrivo vedenje in sladkobno oglašanje prispevajo k mitski podobi te ptice v naših krajih. Iz prezimovanja v tropih se vrača pozno, praviloma v drugi polovici maja.  Zahodno evropska populacija čebelarja prezimuje v zahodni…

RDEČENOGA POSTOVKA Falco vespertinus Med zadnjimi selivkami se v drugi polovici maja pojavijo na preletu rdečenoge postovke, lahko v majhnih skupinah po nekaj osebkov ali v večjih po nekaj deset ali sto ptic, vendar nikoli tesno skupaj, temveč raztreseno nad travniki. Če je ob cesti daljnovod , rade posedajo po žicah, od koder se spuščajo…

BIČJA TRSTNICA Acrocephalus schoenobenus Za najzgodnejšim rakarjem se v prvi polovici maja vrnejo še preostale vrste trstnic, med njimi tudi bičja, ki se od vseh evropskih trstnic seli najvišje na sever, saj je razširjena po celotni Skandinaviji. Prepoznamo jo po bledorumeni nadočesni marogi. Njeno melodično petje na trenutke spominja na slavčevo.  Bičja trstnica prezimuje od…

PREPELICA Coturnix coturnix Tako kot kosca tudi prepelico prej slišimo kot vidimo. Njeno petje marsikoga spominja na otroško čtivo o goskici, ki se je učila peti, posnemajoči tudi prepeličin »pet pedi, pet pedi«. In kako lep stavek ji je namenil Fran Erjavec, rekoč, da »prepeluje v pšenici, ki se je ravno pričela vreteniti v klasje.«…

KOSEC Crex crex Verjetnost, da bi to travniško ptico vsaj za hip videli je zelo majhna, čeprav pogosto slišimo njeno oglašanje tako v nižinah kot ponekod v višjih legah. Njeno rezko oglašanje spominja na klepanje kose, vendar je v sedanjem času odvratnih kosilnic ta poetični kulturni spomin povsem preslišan. Sicer pa je ptica videti kot…

BELOPERUTA ČIGRA Chlidonias leucopterus V zgodnjih majskih dneh se nad stoječimi in počasi tekočimi vodami virtuozno spreletava črno belo obarvana ptica kosove velikosti. Po načinu prehranjevanja z ribami, četudi le najmanjšimi, strmoglavljenju v vodo, vemo da gre za čigro, vendar lovi tudi žuželke v zraku, kar počnejo samo močvirske, ne pa tudi prave čigre. Zato…