

Človek
Človek je zver! –
v vseh pogledih.
Veliko je dobrih ljudi, toda –
dovolj je le peščica takih, ki
se skrivajo pod krinko človekoljubja.
Morda bi morala na romanje v Rim
in se pokloniti idejam
nekoga, ki leži
pod izčiščenem belim kamnom
v cerkvi Marije Snežne
in poiskati nekoga, da mu izmijem
in poljubim noge, skoraj tako,
kot je počel on sam.
Ali bi mi odleglo?
Bi lahko takrat rekla:
Človek človeku človek?
Vanja Čibej
📖 Pesem Č: Človek
Žanr: Družbenokritična poezija / Pesniški premislek o etiki in dvoličnosti človeka
Rubrika: Črkologija – Jaz in čas
Uvodno besedilo:
Kaj pomeni biti človek? Kje se konča humanost in začne zver? V tej pesmi avtorica premišljuje o dvoličnosti sodobnega človeka – o hinavščini, skriti pod krinko dobrodelnosti, o simboličnih gestah, ki ne zdravijo, temveč prikrivajo. Skozi tankočutno ironijo in eksistencialno napetost odpira prostor za vprašanje, ki v sodobnem svetu ne izgublja ostrine:
Ali je človek človeku res človek?
🎨 Opis ilustracije:
Ilustracija pesmi Človek upodablja simbolno razdvojenega človeka – polovico v beli, svetniški drži, polovico v temni silhueti. V ospredju so noge druge osebe, pripravljene na umivanje – simbol skesane geste, ki pa morda ne odraža resnične pokore. Nad vsem se vzpenja stilizirana črka Č kot cerkveni lok, s strešico, ki visi kot breme nad figuro. V ozadju je bel nagrobni kamen z napisom “HIC IACET” – Tu leži – opomnik, da v vsakem človeku leži tudi njegova senca.
***
📍 Rubrika: Črkologija – Jaz in čas
✍ Besedilo: Spletni čas
🗓️ Maj 2025
Deli z drugimi

👉Žanr: Družbenokritična poezija / Pesniški premislek o etiki in dvoličnosti človeka
Opis ilustracije:
Ilustracija pesmi Človek upodablja simbolno razdvojenega človeka – polovico v beli, svetniški drži, polovico v temni silhueti. V ospredju so noge druge osebe, pripravljene na umivanje – simbol skesane geste, ki pa morda ne odraža resnične pokore. Nad vsem se vzpenja stilizirana črka Č kot cerkveni lok, s strešico, ki visi kot breme nad figuro. V ozadju je bel nagrobni kamen z napisom “HIC IACET” – Tu leži – opomnik, da v vsakem človeku leži tudi njegova senca.