Darilo

Ne skreni s poti!
Ljubi me, ne ljubi me, ljubi me.

Ne ljubi me, ljubi me, ne ljubi me.

Ali me ljubi?
Ne. Ne ljubi te!

Ja, pa me!

Ljubi me, ljubi me ljubi me.

Zakaj bi te ljubil?
Tvoja luč je pošla,
prosim te, piši raje v temi.

Eh, luč je pošla, ampak:
A veš, da je to zame darilo?

Dan je lahko preveč sijoč,
moje oči pa so občutljive:
Že res, da je luč pošla,
končno lahko pišem v temi!

pesem napisala: Vanja Čibej

***

📖 Pesem D: Darilo

Žanr: Intimna poezija / Svetlobno-temna refleksija
Rubrika: Črkologija – Jaz in čas

Uvodno besedilo:

Ljubezen je kot metulj, ki nenehno pristaja in odleti. Pesem »Darilo« odpira prostor notranjemu glasu, ki se spopada z izgubo svetlobe – in obenem v njej najde zatočišče. Kaj, če se luč ugasne zato, da končno vidimo v temi? Kaj, če nas bolečina nauči govoriti z drugačno močjo? D kot darilo – nepričakovano, tiho, temačno… in vendar dragoceno.


🎨 Opis ilustracije

Temna soba, osvetljena le z drobnimi zvezdami skozi okno. Na tleh sedi figura s peresom in papirjem v naročju, njen obraz je miren, kontemplativen. Okoli nje lebdi večplastna črka D, razsvetljena od znotraj kot nekakšen simbol darila. Iz sence nad figuro kaplja nekaj svetlobe, a ne več kot je potrebno – ravno toliko, da ne zaslepi. Vse skupaj je v nežnih tonih nočne modrine, z drobnimi poudarki v srebrni in topli rožnati barvi.

📍 Rubrika: Črkologija – Jaz in čas
Besedilo: Spletni čas
🗓️ Maj 2025

Deli z drugimi

👉Žanr: Intimna poezija / Svetlobno-temna refleksija