Družina pajackov

Otroški kotiček

ČE PREBEREŠ ME DO KONCA, ČAKAJO TE NOVA VRATA.

Na delavnicah pišemo tudi foto zgodbe. Izberemo si literarne osebe, jih narišemo (nalepimo, režemo, barvamo ...), se vmes veliko pogovarjamo, fotografiramo, nato napišemo ključne besede in nazadnje zgodbo pripovedujemo. Nina je sklenila, da bo pripovedovala zgodbo o družini pajackov.

Družina Pajackov

ZAČELO SE JE TAKO. DOLOČILI SVA PROSTOR.

TODA NINA NI BILA ZADOVOLJNA. ZMOTILA STA JO DVA LIKA, KI NE SODITA K ZGODBI (VARNOSTNIK MIHA IN ČISTILKA HERMINA).

“SLIKAJ SAMO MOJE PAJACKE,” JE REKLA IN NADALJEVALA: “TUDI OZADJE MI NI VŠEČ! NI DEL MOJE ZGODBE.”

“PRAV, PA TI IZBERI PROSTOR!” SEM JI ODGOVORILA.

NAŠLA GA JE OB TELEVIZIJI. TUDI FOTOGRAFIRATI JE ŽELELA.
NINA SE JE POPOLNOMA VŽIVELA V POKLIC FOTOGRAFINJE. DA BI KOMPOZICIJO MALO POPESTRILA, JE DODALA MEHKO ŽOGO IN JO OBLIKOVALA V OBLIKI RUMENEGA JAJČKA, KI JE DOBIL NOVO VLOGO. POSTAL JE PRIJATELJ DEBELUH. FOTOGRAFIJ JE NASTALO RES VELIKO, ZA ZGODBO PA SVA JIH IZBRALI SAMO NEKAJ.

TAKO! ZDAJ SO VSI NA KUPU, PAJACKA MAMA Z DOJENČKOM V NAROČJU, RAZPOSAJENI DEKLICI, PRIJATELJ DEBELUH. MANJKA SAMO ŠE PAJACEK OČKA, KI GA JE NINA TUDI IZDELALA, A SE JE NEKJE IZGUBIL.