Kaj je to čudež?

Otroški kotiček

ČE PREBEREŠ ME DO KONCA, ČAKAJO TE NOVA VRATA.

Pravljica pripoveduje o deklici Sari, ki je želela vedeti, kaj je to čudež. Odpravila se je po svetu, dolgo je raziskovala, opazovala svet okoli sebe in se ob tem učila. Kaj meniš? Je izvedela odgovor na svoje vprašanje? Mi vemo, ker smo pravljico prebrali. Če želiš izvedeti, preberi pravljico tudi ti.

Kaj je to čudež?

Mala, velika Sara je hodila po svetu in hotela izvedeti, kaj je to čudež.
Po devetih stezah je prehodila devet dolin, prebrodila devetero rek, se povzpela na devet gora ter pogumno iskala odgovor na svoje vprašanje.

Pot jo je pripeljala do jablane prepolne rdečih jabolk, ki so se bleščale v soncu, vabile in se kar same ponujale. Sara je bila od dolge poti utrujena in njen želodček prazen. Očarano je zrla v mogočno drevo, ki je na vse strani razpredalo svoje veje. Te so se kar šibile od obilja sadežev. Stopila je na prste, se dvignila do najnižje veje, v dlani zaobjela jabolko in ga nato narahlo utrgala. Čudila se je, kako veliko in kako lepo rdeče je, zagrizla vanj in se čudila, kako je dobro in sočno. Ko je pojedla, je od ugodja sedla v senco drevesne krošnje in si oddahnila od dolge poti. Kmalu je bilo treba dalje, pomahala je drevesu v slovo in mu zaklicala: ” Drago drevo, hvala za jabolko, hvala!”

S poskočnimi koraki se je oddaljila in preko travnika pridrobencljala do njive prepolne žitnih klasov. ” O, kako lepo, saj je, kot da bi bila njiva polna zlata! In koliko kruha bo za vse, ” se je glasno čudila in pri srcu ji je bilo toplo.

Pot jo je vodila dalje in z že trudnimi koraki je prispela do bistrega potoka. Bila je žejna, nagnila se je nadenj, zajela studenčnico v dlani in jo na dušek izpila. Lička so ji žarela, očke so se ji iskrile in pomislila je, da je to pa res prava sreča.

Naposled je utrujena sedla v mehko travo, dvignila ljubki obraz k soncu in vprašala: ” Sonce, povej mi, kaj je to čudež? “Sonce ji je odgovorilo: ” Čudež je drevo, ki rodi jabolko. Čudež je njiva, ki rodi žito in žito, ki nam daje kruh. Čudež je izvir potoka, ki nam daje vodo za življenje. Čudež si ti, mala velika Sara!”
” O, sonce moje ljubo, to je pa res čudež,” je vzkliknila Sara, položila ročice na svoje srce in zašepetala v sonce: ” Hvala ti sonce, hvala za čudež. Čudež si ti. Čudež je vse in čudež smo vsi.”