ENOST (2009), Ksenija Zmagaj

PESMI 
 
Kam, skozi trnje 
in rože obcestne, 
me nese življenje, 
skozi jasne in čiste 
dalje nebesne; 
Kje naj postanem, 
lačne nahranim 
in potlej spet 
dvignem krila 
v letu preko 
širne modrine, 
da v sebi najdem 
dom in počitek 
ter rane povijem 
s škrlatnim 
luninim sijem. 
 
 
zdaj, utrujena od cest, 
ki so bile moj dom, 
z rokami preko dojk 
se vase skrijem 
pred vsemi in vsem, 
kar me rani in boli, 
da z mehkobo mleka 
podojim otroka, 
ki v meni milo, tiho joka. 
 
 
Naj na glavo 
položim ti venec 
spominčic 
za spominjanje 
v prihodnost, 
ker vse kar je, 
je že bilo in bo, 
tako kot je večen 
krog krvi 
iz roda v rod, 
od mene k tebi, 
od tebe k meni, 
preko vseh ljudi, 
ki smo kot kaplje 
v strugi vode dni 
mavrični in pisani. 
 
 
Kresnice zlate ptice, 
dober dan zaspan, 
sedem pred oltar 
neskončnih stanj 
in okrog srca si spletem 
venec sončnatih spoznanj, 
da z njimi k tebi grem 
po srečo in objem. 

Ksenija Zmagaj

O avtorici

Njeni zadnji prispevki

Deli z drugimi

Skok med poezijo

Nazaj na Spletni čas
Poezija & Proza

kultno

Zeleno, ki te hočem zeleno

F. G. Lorca Tweet

sledi nam

Facebook

facebook

Twitter

twitter

Instagram

instagram

Mi pišemo

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Poezija & Proza