PESMI
Kam, skozi trnje
in rože obcestne,
me nese življenje,
skozi jasne in čiste
dalje nebesne;
Kje naj postanem,
lačne nahranim
in potlej spet
dvignem krila
v letu preko
širne modrine,
da v sebi najdem
dom in počitek
ter rane povijem
s škrlatnim
luninim sijem.
zdaj, utrujena od cest,
ki so bile moj dom,
z rokami preko dojk
se vase skrijem
pred vsemi in vsem,
kar me rani in boli,
da z mehkobo mleka
podojim otroka,
ki v meni milo, tiho joka.
Naj na glavo
položim ti venec
spominčic
za spominjanje
v prihodnost,
ker vse kar je,
je že bilo in bo,
tako kot je večen
krog krvi
iz roda v rod,
od mene k tebi,
od tebe k meni,
preko vseh ljudi,
ki smo kot kaplje
v strugi vode dni
mavrični in pisani.
Kresnice zlate ptice,
dober dan zaspan,
sedem pred oltar
neskončnih stanj
in okrog srca si spletem
venec sončnatih spoznanj,
da z njimi k tebi grem
po srečo in objem.
Ksenija Zmagaj
O avtorici
Njeni zadnji prispevki
V koga ali kaj moraš verjeti, Ksenija Zmagaj
17/05/2025
B, Ksenija Zmagaj
15/05/2025
K, Ksenija Zmagaj
14/05/2025
Pesem o V, Ksenija Zmagaj
07/05/2025
Jon Jonatan, Ksenija Zmagaj
06/05/2025
Deli z drugimi
Poezija & Proza
V koga ali kaj moraš verjeti, Ksenija Zmagaj
17/05/2025
Trave, Vesna Šare
17/05/2025
Zlogi, Vanja Čibej
16/05/2025
