Frčafela
Stavki se zlagajo drug ob drugem.
Razpršeno: medtem ko povlečem dim
globoko v pljuča,
ki dihajo življenje in ogenj,
ko opazujem –
ali pa si domišljam –
ognjene zublje kresov.
Kot bi želela,
da pogovori ne zamrejo,
da le izničijo preklete dvome,
da ni vse zaman
in nenehno ponavljanje
nekaj praznih, puhlastih odgovorov,
ki jih sprožajo impulzi
od tu in tam.
So odločitve,
ki niso ne dobre ne slabe.
So, kar so.
Ko ti hčerka reče –
v prenesenem pomenu –
da te potrebuje,
tako in drugače,
da včasih potrebuje tvojo roko,
da se vede, kot majhna punčka …
Takrat se ponovno zaveš,
da ji še vedno nisi povedala vsega:
Včasih vsi potrebujemo tako roko.
pesem napisala: Vanja Čibej
***
🟩 Uvod v pesem »Frčafela«
Pesem »Frčafela« se poigrava z mehkobo osebne izpovedi in kompleksnostjo materinstva, obenem pa odpira prostor za razmislek o človeških povezavah, impulzih in občutkih odgovornosti. Z lirskim tonom razkriva notranji tok zavesti, ki v drobcih gradi svet intime in iskanja smisla v navidez razpršenem vsakdanu.
🟨 Žanrska uvrstitev
Pesem sodi v sodobno refleksivno liriko z elementi eksistencialne poezije. Vsebinsko prepleta motive vsakdanjosti, notranjega monologa in medosebnih odnosov, pogosto znotraj družinskega konteksta.
🎨 Opis ilustracije
Ilustracija je stilizirana in živa, v ospredju je deklica, ki lebdi nad tlemi s svetlo roko iztegnjeno proti nebu. Kresovi gorijo v ozadju, njihovi zublji pa se mešajo z oblaki dima in čustev. V ospredju so svetlobni poudarki na dlani, ki simbolizirajo povezavo med materjo in hčerjo, ter notranjo moč, ki prehaja iz ene generacije v drugo. Vse je ovito v toplino rdečih in oranžnih tonov z mehkim prelivanjem v modrikasto sivino noči – kot spomin, ki tli v temi.
📍 Rubrika: Črkologija – Jaz in čas
✍ Besedilo: Spletni čas
🗓️ Maj 2025
Deli z drugimi
Žanr:
sodobna refleksivna lirika z elementi eksistencialne poezije
