Jadranje
Včeraj sem bila z meni drago osebo.
Malokrat se vidiva. Pogovarjala sva se o marsičem –
tudi o mejah svobode individuuma.
Sedela sva ob obali, pila kapučino.
Zrak po nevihti – čist.
Morje v odtenkih modrine, pogled do Gradeža.
Vedno me preseneti –
odpre poglede, ki sežejo za obzorje.
Tudi včeraj je bilo tako.
Povedal mi je marsikaj, kar mi je že –
le tokrat drugače.
In sem doumela:
moč ni samo v volji,
temveč v pripravljenosti na žrtev.
In v spominu na začetne dogovore,
da preprečiš nezaželeno.
Dan se je zaokrožil. Bila sva zadovoljna.
Možno je jadrati tudi v bonaci.
Vanja Čibej
Jadranje
Žanr: poetični esej, refleksivna lirična proza
Tematika: čustvena bližina, osebna rast, svoboda, tiha modrost vsakdanjih trenutkov
Uvod v pesem:
Pesem “Jadranje” je intimna lirično-refleksivna meditacija o bližini, svobodi in osebni odgovornosti. Slikovito umeščena v obalno kuliso po neurju, se pesem odpira kot trenutek zbranosti in pogovora z nekom, ki ni pogosto prisoten, a vedno prinese globljo miselno razsežnost. Kot mirno morje odpira pogled do obzorja, tudi sogovornik odpre pogled vase.
Pojasnilo:
Pesem gradi vzdušje spokojnosti, a tudi notranjo budnost. V ospredju je razmislek o svobodi individua in njegovih mejah, ki jih postavljamo z dogovori, z voljo in – kar je ključno spoznanje pesmi – s pripravljenostjo na žrtev.
Metafora jadranja v bonaci govori o tem, da tudi v navideznem miru in brezvetrju (ko ni zunanjih spodbud ali pritiskov) lahko napredujemo – če le znamo prisluhniti in razumeti. To je pesem o tihi moči, ki se ne kaže v naprezanju, ampak v zavedanju.
📍 Rubrika: Črkologija – Jaz in čas
✍ Besedilo: Spletni čas
🗓️ Maj 2025
***
Deli z drugimi
👉Žanr: poetični esej, refleksivna lirična proza
