Jesen

Kar je bilo posejano, okopano, z znojem zalito, je zraslo. Nekaj je bilo zgodnjega, malo je pobrala suša, a vendar, polenta s kozjim mlekom bo na mizi. Verona radič pa je tudi že v zemlji, kjer so prej stanovali krompirjevi gomolji. 

Fig, temno modrih in rumenih, je za ducat peharjev, 

trsi trt so polni težkih grozdov. Oj bo vina, to bo barufa. Oljke bodo morale počakati na prvi mraz, da jih odnesejo v torkljo. Zemlja se je naveličala vročine in zdaj ob celodnevnem dežju diha s polnimi pljuči. Med stebli koruze so ogromne rumene buče. Te bodo nastopale na noči čarovnic. 

Nono in nono sta, kar malo žalostna, ker ni več na obisku njunih vnukov. 

Da, pričel se je pouk, šolski zvonec že divje brni. Ledene skrinje in kašče so polne, na dvorišču se petelin šopiri, spet je osvojil nove grahaste putke. 

Po dežju se v divjem plesu prikaže gospa burja. 

Brusi pete in vogale, med korci streh ropoče, kadar si ji zahoče. Nekaj mošta je že v sodih. 

Zemlja je tiha, spokojna in mirna, v jeseni ljubeče mila. Jesen je prinesla darove narave.

Hrepenenje potrka na vrata večera.