Kitara
Zabrenkaj mi na kitaro:
tisto pesem, polno hrepenenja,
da me spomni –
na naju,
ko zadiši po hruškah in agrumih
in po bezgu.
Ko zašumi med listi akacij
in zemlji po dežju.
Ah, kako sva bila takrat mlada.
Zabrenkana pesem v vonju bezga obudi vse, kar je bilo mladost.
Vanja Čibej
Pesem Kitara sodi v žanr intimistične poezije z nostalgičnim tonom, kjer čutni spomin (vonj, zvok, narava) prikliče mladostne trenutke bližine in ljubezni. Avtorica skozi zvok kitare poveže preteklost s sedanjostjo in ustvari mehko, lirično atmosfero spominjanja.
Kratek opis ilustracije:
Ilustracija prikazuje stilizirano podobo kitare, nežno položene na mehko travo, obdano z listjem akacije in cvetovi bezga. V ozadju se prelivajo sončni žarki skozi lahno meglico, ki spominja na svežino po dežju. Barvna paleta vključuje zemeljske in zlate tone, z detajli v zelenem in svetlo oranžnem odtenku – kot spomin, ki se vrača v času dozorevanja hrušk in agrumov.
📍 Rubrika: Črkologija – Jaz in čas
✍ Besedilo: Spletni čas
🗓️ Maj 2025
***
Deli z drugimi
👉Žanr: intimistična poezija z nostalgičnim tonom
