V starih časih, ko so bili morja še polna skrivnosti, je ob obalah Pirana živela morska deklica Lana. Lana je bila znana po svoji izjemni lepoti in prijaznosti. Njeni dolgi modri lasje so se lesketali v soncu, njene smaragdno zelene oči pa so bile kot okna v globine morja. 

Lana je imela posebno nalogo. Varovala je morsko življenje in skrbela, da so ljudje in morska bitja živeli v sožitju. Vsak večer je plavala po Piranskem zalivu in s svojo čarobno pesmijo uspavala ribe in morske rastline. Njena pesem je imela moč, da je umirila morje in prinesla mir vsem prebivalcem obale. 

Nekega dne je Lana slišala jok malega dečka, ki je sedel na skalah blizu obale. Deček, po imenu Miha, je izgubil svojo leseno ladjico, ki mu jo je podaril njegov dedek. Ladjica je odplavala v globine in Miha je bil obupan. 

Lana je pristopila k dečku in ga potolažila. “Ne skrbi, Miha,” mu je rekla z mehkim glasom, “pomagala ti bom najti tvojo ladjico.” Skočila je v vodo in kmalu iz globin prinesla Mihovo ladjico. Miha je bil presrečen in se je Lani zahvalil iz srca. 

Od tistega dne sta postala Lana in Miha prijatelja. Miha je pogosto prihajal na obalo, da bi se pogovarjal z Lano in ji pripovedoval zgodbe iz človeškega sveta. Lana pa mu je v zameno razkrivala skrivnosti morja in ga učila spoštovati naravo. 

Sčasoma je zgodba o morski deklici Lani postala legenda. Ljudje so govorili o njeni prijaznosti in modrosti. Miha je odrasel in postal ribič, ki je vedno spoštoval morje in njegova bitja. Vedno je učil svoje otroke in vnuke o Lani in njenem poslanstvu. 

Legenda pravi, da Lana še danes varuje piransko obalo. Če se zvečer sprehajate ob morju in prisluhnete, morda zaslišite njeno čarobno pesem, ki še vedno prinaša mir in harmonijo vsem prebivalcem obale.