Živimo v svetu, ki od nas nenehno pričakuje odziv. 

Komentiraj. 

Deli. 

Oceni. 

Všečkaj. 

Povej svoje mnenje. 

Če ga nimaš, ga oblikuj čim prej. 

Kot da bi bila vrednost človeka odvisna od tega, kako hitro in kako glasno se odzove na svet okoli sebe. 

Molk v takšni družbi nima najboljšega ugleda. Pogosto ga razumemo kot znak šibkosti, neodločnosti ali pomanjkanja poguma. Kdor molči, naj bi bil brez stališča. Kdor ne komentira, naj ga stvar ne bi zanimala. 

Toda življenje je nekoliko bolj zapleteno. 

Včasih človek molči zato, ker še razmišlja. Ker ne pozna vseh dejstev. Ker ne želi soditi prehitro. Ker se zaveda, da vsako vprašanje nima preprostega odgovora. 

To pa danes ni vedno priljubljeno. 

Družbena omrežja, mediji in javni prostor pogosto nagrajujejo hitrost. Prvi komentar. Prva obsodba. Prva razlaga. Kdor je najglasnejši, pogosto dobi največ pozornosti. 

Toda pozornost ni isto kot modrost. 

Morda je ena največjih težav sodobne komunikacije prav občutek, da moramo imeti mnenje o vsem. O politiki, vojnah, vzgoji, zdravju, umetnosti, tehnologiji in življenju drugih ljudi. Če ga nimamo, nas hitro označijo za brezbrižne ali nevedne. 

Pa vendar je včasih najbolj pošten odgovor prav: 

»Ne vem.« 

Ali: 

»Potrebujem več časa za razmislek.« 

Tudi v vsakdanjih odnosih postaja molk vse redkejši gost. Ljudje si med pogovorom skačemo v besedo. Med sogovornikovim stavkom že pripravljamo svoj odgovor. Na sporočila odgovarjamo še preden zares premislimo, kaj želimo povedati. 

Kot da se bojimo praznega prostora med besedami. 

Morda zato danes ni največja redkost dober govorec. 

Redkost postaja človek, ki zna poslušati. 

Človek, ki si upa počakati. 

Človek, ki mu ni treba vedno zmagati v pogovoru. 

To seveda ne pomeni, da moramo ostati tiho ob krivicah, nasilju ali stvareh, ki jih je treba povedati naglas. Obstajajo trenutki, ko je molk strahopetnost. Ko je treba spregovoriti, tudi če je neprijetno. 

Toda obstajajo tudi trenutki, ko je največja modrost prav v tem, da si dovolimo premor. 

Da prespimo jezo. 

Da ne pošljemo sporočila v trenutku prizadetosti. 

Da ne napišemo komentarja, ki ga bomo naslednji dan obžalovali. 

Da si priznamo, da morda ne poznamo celotne zgodbe. 

Sodobna družba pogosto občuduje hitrost odziva. Redkeje pa spoštuje zadržanost, premislek in samonadzor. 

In vendar prav tam pogosto nastajajo najbolj premišljene besede. 

Morda modrost molka ni v tem, da ničesar ne povemo. 

Morda je v tem, da prepoznamo razliko med potrebo po odzivu in potrebo po razumevanju. 

Ker svet danes nima pomanjkanja besed. 

Morda mu bolj primanjkuje ljudi, ki vedo, kdaj jih uporabiti.