Dragi moji, Božič bo, pa ne še zdaj, temveč šele konec decembra, videti pa je, da bo jutri. Priprave in bahavost so že v polnem teku. Za to ni zmanjkalo denarja zaradi poplav in ujem ter nesrečnih prizadetih ljudi. 
      Ne, hitro, hitro, se mudi, povzdigovati, slaviti in častiti tako zelo pomemben praznik rimskokatoliške cerkve po vsem svetu. Slovenci pa sicer veljamo za bolj papeške od papeža, tudi v tem primeru, kajne. Naj se vidi, naj se ve. Pa da ne bo pomote, Božič ni nič kriv, krivi pa so ljudje, ti in oni, naši in vaši, tako in drugače. Prvi zato, ker iz praznika vseh vernikov delajo cirkus, šov in biznis kataklizmičnih razsežnosti pohlepa, sprevrženosti, profita in prevare. Drugi pa zato, ker so res to, za kar jih imenujejo. Ovčice, pa se jim s tem ne zdi nič narobe. Prvi si skrivaj in daleč od oči manejo roke, ko ta največji praznik prodajajo za svoj dobiček, vsi ostali, ki se tega veselijo, pa veselo nakupujejo in trošijo denar. Nemalo jih je, ki zapravijo še vse tisto malo, kar imajo odtrganega od ust zato, da bo božič, kot se spodobi. Vedno več je teh, ki praznik praznujejo skromno, v zasebnosti svojih občutkov, čutenja in čustev, tako kot je prav in kot je  primerno. 
     Pa poglejmo, kaj božič je. Je največji krščanski praznik, danes, norma, ki ga praznujemo vsi, tudi neverniki. Vsi praznujemo rojstvo Božjega deteta, otroka in s tem ni nič narobe, vprašanje pa je, kako in po čem. Koliko je kdo pripravljen odšteti za to. Večina je ta čas v obsednem stanju  mrzličnega trošenja denarja. Le manjšina je tistih,  za katere je to praznik čaščenja rojstva nasploh, saj otrok, vsak, ne le Božji, je za nas svet, najsvetejše in najčistejše od vsega. Ljubezen do otroka je nad vsem. Svoje otroke ljubimo, vzgajamo, skrbimo zanje, kot za punčico očesa, jim želimo samo vse dobro, jih varujemo in čuvamo, skrbimo zanje kot za najsvetejše od svetega. In Cerkveni podaniki pridigajo in uče o tem. Pa si poglejmo kako z besedami in kako preštevilni z dejanji. Zahrbtno, zavržno, kriminalno, bogoskrunsko in pošastno. 
      Govorim o pedofiliji med rimskokatoliškimi duhovniki, o njihovi zločinski krivdi, o grozi vseh grozot. Sprašujem se, kako to, da se glede tega v Cerkvi nič ne odvija v pravo smer, tako kot bi se moralo, ko vendar bijejo vsi zvonovi in kričijo do neba vse skrunitve nedolžnih zlorabljenih otrok, vsem na znanje in na očeh. Medtem Cerkev izreka obžalovanje, obsodbo, opravičilo in pokoro za skrunitve. Ne izreka pa tudi dejanske kriminalizacije teh grozodejstev po črki zakona, ki v pravni ureditvi sveta velja za vse državljane sveta. Ne, za grešne duhovnike ne, zanje veljajo posebni cerkveni zakoni, spisani njim na ljubo, in njim v korist. Sprašujem se, kako to, da je to dovoljeno in mogoče, kaj nismo vsi, prav vsi ljudje enaki pred zakonom. Kje so kriminalisti, tožilci, sodniki, da bi brezpogojno obsodili in sodili cerkvenim pedofilom in vsem pedofilom sveta nasploh z najstrožjo obsodbo in kaznijo za njihova grozodejstva, ker zverinski ljudje se nikakor nikoli in nikdar ne bi smeli prosto sprehajati med nami. Kazen bi morala biti takojšnja, najstrožja, brez milosti, dokončna. Vsi vedo, da je kriv, a krivdo mu morajo šele dokazati in izreči. Ali niso naši otroci naše najsvetejše. Kaj je s človekom, kaj s človeštvom, vse narobe, če tega greha ne vidi in ne uvidi, se sploh ne ove, kaj to pomeni? Verniki pridno polnijo cerkve, zvesto in vdano, tam je duhovnik zlorabil otroka, a ne našega, gremo v nedeljo vsi k maši. Kaj je z ljudmi, da niti pomislijo ne, da je danes žrtev kdo drug, ne naš, mogoča in potencialna žrtev pa prav vsak otrok, ki je izpostavljen, s celibatom, zapriseženim morebitnim skruniteljem. Nikoli ni mogoče vedeti vnaprej, kdo to je ali bi mogel biti, dokler ni prepozno in mlado nedolžno življenje uničeno za vedno. Vsi zvonovi po vsem svetu bi morali biti plat zvona, ne govoriti, temveč ukrepati dosledno, takoj, brez milosti. SAJ OTROK JE VENDAR NAJSVETEJŠE, VSAK IZMED NJIH NAŠE BOŽJE DETE.  Pa vesel november, december, blagoslovljen Božič prav vsem. Drugo leto bomo morda začeli s praznovanjem božiča že septembra.