ODPRTO PISMO DIREKTORJU ZZZS (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije) 

Sem invalidka z inkontinenco. Po novih »pravilih« ZZZS mi pripada 90 inkontinentnih hlačk, 90 nočnih plenic in 90 dnevnih plenic ali vložkov. Moje potrebe so povsem drugačne. Prej sem lahko z doplačilom naročila (v okviru možnosti), kot mi najbolj odgovarja. Zdaj pa tega ne morem več, niti z doplačilom. Tako so mi povedali v lekarni. Potrebujem novo naročilnico, čeprav mi stara še velja. Na ZZZS Nova Gorica sem vprašala, kaj še lahko naredim, da dobim tisto, kar potrebujem. Pravzaprav ničesar, ker so nova »pravila« takšna, kakršna so. Da pa lahko prinesem zadnji izvid in me bodo »morda« obravnavali mimo »pravil«. 

Danes pokličem svojo osebno zdravnico. Javi se sestra, itak. Prosim jo, če mi zdravnica lahko napiše, kar potrebujem. Sestra mi reče, da zdravnica napiše, za katero vrsto inkontinence gre, in potem v lekarni že vedo, kaj mi pripada. 

Kličem v lekarno, povem zgodbo. Lekarnarica, ki se globoko strinja z mano, reče, da ni nobenega posluha s strani ZZZS. Da ves čas opozarjajo pristojne, da so potrebe inkontinentnih ljudi drugačne od »pravil« ZZZS-ja ki so, mimogrede, neživljenjska.
Pred vsaj petimi leti, ko sem začela uporabljati hlačke in vložke, ki mi pripadajo, sem prav tako napisala odprto pismo. Ga naslovila na ZZZS, ga objavila v takratni reviji ZARJA (zdajšnji JANI), a ni bilo nobenega odgovora z vaše strani, pa tudi odziva na odprto pismo v reviji NE. 

DOST’ ‘MAM! Dovolj mi je ignorance pristojnih, ki mi krojijo, kaj mi pripada in česa ne smem. Ne grem se več. Dovolj mi je sprenevedanja, neposluha. Sprašujem, kdo je zaradi koga, ali vi zaradi ljudi, ali ljudje zaradi vas. Bi se lahko enkrat odrekli svoji vehementnosti, svojim »pravilom« in stopili naproti nam, ki najbolje in le mi vemo, kaj nam v danem trenutku odgovarja. Je tako težko odobriti vsoto denarja, ki nam pripada in si potem vsak pač izbere, kar si izbere, kar mu odgovarja? Ne pa, da celo določate »znamko materialov«. Vsi vemo oz. jaz vem, ZAKAJ je tako. Vi pa sploh. 

Prosim le za malo, za kanček razumevanja in spoštovanja ter upoštevanja tudi nas, pacientov in »polnilcev« vaše blagajne. Ker brez nas, tudi vas NI!