Tokrat se oglašam malo drugače, ne s hribov, ampak s prelepega Paga.

Da je lep sem videla že po posnetkih. Da pa je tako očarljivo kontrasten, sem spoznala šele tam. Vsak dan sem resnično uživala v barvah tega dela otoka. Kamen in morje. Trdo in mehko. Trud in lagodje. Vsaj poleti. Čez zimo nastopi burja. Tudi to bi bilo zanimivo spoznati. Baje dviguje sol iz morja, par metrov visoko. Da so avtomobili ob obali debelo prekriti z njo. 

In kulinarične dobrote. S trudom pridelan Paški sir, hladno stisnjeno oljčno olje, ribe, sipe, školjke. Smilj, žajbelj, lovor, rožmarin. Oh, ni mi bilo hudega. Lastnik je odličen žaropek in prijateljica je odlična kuharica. 

Plaža in morje pa … no to je na posnetkih – pravljica. 

In še nekdo, ki je bil “kriv”, da sva se s prijateljico znašli tam.
Kako dobra krivda. 🙂