dnevniški zapis
19.10.2023 (Za razmislek!)
1
Slavoj Žižek začinil slovesno odprtje frankfurtskega knjižnega sejma
Slovesno odprtje 75. frankfurtskega knjižnega sejma je pretežno potekalo v pričakovanih tonih, z veliko poudarka na pomenu literature in sejmu kot forumu za družbeno razpravo. Dogajanje na Bližnjem vzhodu je prav tako pritegnilo pozornost, z nemškimi govorci, ki so obsodili napad Hamasa in izrazili podporo Izraelu.
Kot zadnji slavnostni govornik Slavoj Žižek, je izrazil prepričanje, da mira na Bližnjem vzhodu ni mogoče doseči brez rešitve izraelsko-palestinskega konflikta, vendar pa je poudaril, da “gnil kompromis med dvema skrajnostma” ni rešitev. To je sprožilo besne odzive v občinstvu, ki so menili, da gre za relativizacijo.
2
“Uradno govorimo »vključevanje in raznolikost«, potem pa kultura izključevanja ne počne drugega, kot da izključuje tiste, ki ne ustrezajo tej predstavi o vključevanju in raznolikosti. Nisem samo ponosen, da sem tukaj, ampak me je tudi malce sram.” S.Ž.
3
“Veste, zakaj evropska desnica rada podpira Izrael? Pojdimo na začetek. Oglejte si mojo zadnjo knjigo, kjer boste našli pomemben citat. Veste, kdo je njegov avtor? Da, Reinhard Heidrich. Leta 1936 je Heidrich napisal pismo, izjavo, v kateri pravi, da so Izraelci čudovit narod. Pripravljeni smo sodelovati z njimi, vendar ne tukaj v Nemčiji. Morali bi iti tja. Se spomnite norega Norvežana Breivika? Na Norveškem je imel popolnoma antisemitska stališča, a hkrati je izražal podporo ravnanju Izraela, ko gre za odnos do Palestincev. Raje ne bom nadaljeval s seznamom. (Spet protest iz občinstva: Kar je na dan, ko so ljudje umorjeni in pobiti, sramota.) Kje so pobiti? Tudi v Gazi? (Protest iz občinstva: Gre za relativizacijo dogajanja in tega, kar se je dogajalo.) Ničesar ne relativiziram. Hamasov napad je bil grozen zločin. Nikakor ga ne relativiziram. Pravim le, če govorite tako, kot ste govorili zdaj, postavite milijone Palestincev v nemogoč položaj, zaradi česar se bo antisemitizem potem še povečal. Dovolite mi, da vendarle povem do konca. Arthur Köstler je povedal grenko resnico: »Če moč kvari, velja tudi obratno. Preganjanje pokvari žrtve, čeprav morda subtilneje in bolj tragično.« Konec citata.
To velja za obe strani v potekajoči vojni. Moj absolutno največji junak 20. stoletja je Marek Edelman, poljski Jud, ki je to jasno uvidel. Edelman je leta 1943 sodeloval v vstaji v varšavskem getu in leta 1944 tudi v vstaji v vsej Varšavi. Po vojni, ko so se njegova žena in otroci zaradi vse hujšega antisemitskega vzdušja na Poljskem leta 1968 izselili, se je sam odločil, da bo ostal. Opozoril je na zgodbe o porušenih stavbah na mestu avstrijskega taborišča in dejal: »Nekdo je moral ostati tukaj z vsemi tistimi, ki so tu umrli.«” S.Ž.
Celoten članek si lahko preberete na povezavi MLADINA, 18.10.2023
članek uredila: Vanja ČIbej
O avtorju
Slavoj Žižek, slovenski filozof, kulturni kritik in psihoanalitik * 21. marec 1949, Ljubljana.
Bil je profesor na evropski podiplomski šoli, mednarodni direktor Birkbeck Inštituta za humanistične študije in višji raziskovalec na Inštitutu za sociologijo Univerze v Ljubljani, Slovenija.
Žižek je doktoriral iz filozofije. Bil je imenovan “Elvis filozofije” in “akademska rock zvezda.” V mladih letih so ga zanimala dela Georga Wilhelma Friedricha Hegla, Karla Marxa in Friedricha Wilhelma Josepha Schellinga.
Leta 1971 je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomiral iz filozofije in sociologije, na isti ustanovi pa še magistriral in doktoriral (1981). Drugič je doktoriral na temo psihoanalize v Parizu (Universite Paris-VII). Tekoče govori slovensko, srbsko, hrvaško, angleško, francosko, nemško in ima osnovno znanje italijanščine.
***
