

opoldne zviješ roke
da jih pod večer
razprostreš
čez polja rži
in rožno valuješ
mednje
z vso bitjo
kasneje
preideš v strnišče
požeta
se umakneš
v koščici svojih dlani
nato
dolgo ječijo
zapahi
duše
Lidija Polak
O avtorici
Deli z drugimi
Poezija & Proza
Prodani, Ksenija Zmagaj
01/04/2025
Filomena, Ksenija Zmagaj
23/03/2025
Tiste dni, Lidija Polak
26/02/2025
Somrak bogov, ChatGPT
16/02/2025
Pesem, Vesna Šare
13/02/2025