Ali pa je iz mnoštva mojih oblakov? Davno je že, kar sem jih posejala. Še veš, 

ko sva prvič zaslutila tisto žalost? Takrat se je packa vselila. Z vso svojo navlako. Kljub temu, da sva pogledala proč. Kljub temu, sva začela bežati.

A ne verjamem,

da je bežanju uspelo ubežati, ker po mojih dlaneh včasih sneži. In vem za pogled poln ljubezni do zime. 

Takrat zadiši po žbicah v vinu, po klepetu, po sprijemu volnenih dlani v sled. Eno.